Terminal - da ali ne?
Kakšna bo varnost plinskega terminala v Luki Koper?Plinski terminal v Kopru še vedno buri duhove. Različne vidike so skušali predstaviti na konferenci v Ljubljani, dan kasneje pa so svoje argumente in odgovore na očitke predstavili še v podjetju TGE Gas Engineering, ki naj bi gradilo terminal.
Okoljski strokovnjak Anton Komat o varnostnih vidikih:
Direktor podjetja TGE Gas Engineering Vladimir Puklavec o očitkih:
Konferenca o plinskih terminalih
Jaka Tomc
Sorodne novice:
* Plinski car Gazproma
* Toženi tržaški ekologi
* Starman vs terminali
29 x komentirano
KEK Stranka ZARES je bil glasni zagovornik proti plinskim terminalom zdaj pa njegov minister ZARES Lahovnik že zagovarja plinske terminale in se odpoveduje Južnemu toku!
KJE STE ZDAJ EKOLOŠKA STRANKA ZARES! Kje ste zdaj Primorski ZARES????
Zares je nagovarjala volivce z ekološko noto !
Zdaj ima zaradi plinske zgodbe z Rusijo in Ukrajino naša politika prikladen izgovor za favoriziranje terminala. Kot da energetska razmerja v svetu ne bi bila že zdavnaj jasna, so vsi do zadnjega tiščali glavo v pesek - potem pa vik in krik in plahtanje kokošk, ki so se malce namrazile in bodo zdaj bolj ali manj hvalezno zlezle pod tople terminalske perutničke.
Franco Juri in Franci Kek sta pravzaprav edina, ki sta se javno in jasno izpostavila proti terminaloma ter uspela slednje vpisati v koalicijsko pogodbo. Veliko njih, ki so še v prejšnji opoziciji bili jasni in glasni zagovorniki neprimernosti lokacije v Tržaškem zalivu, pa nenadoma ugotavljajo, da bi pa bi v koprskem zalivčku,..bilo čist ok.
Partizan,..ne le kje so Zaresovci, tedaj je praktično celotna opozicija (SD, LDS..) bila proti, danes pa so kar malo poniknili.
Nikakor pa ne morem odpreti videov…upam, da bo jutri delovalo.
Jaz pa ne morem komentarjev pošiljat, škrat :)
Da probam …. če vleče
Ne možeš, da veruješ, škrat spi :)
Gaza ima tudi “plinski problem”.
http://vranika.blog.siol.net/2009/01/12/slovenija-palestina-gaza-in-piranski-zaliv-plin/
Partizan! pravi:
23. januar, 2009 ob 16:08
…jap, tokrat ti dam kar prav (le pri taistem komentarju), saj je bila ta “ekološka nota” ena od zadev, ki so prepričale… sam nisem naklonjen terminalom in upam da jih ne bo, saj so lepo povedali da toliko plina ne potrebujemo…
Spoštovani g. direktor. Hvala za lahkotno izničejne vsega, kar je govorila neodvisna Stroka, morda nam ponovno g. Lipič ponudi strokovnjaka, ki ga je predstavil na veliki predstavitvi v Piranu, daljnega 2006. No, sedaj ko je nekako vstopil v svet politike,..ne dvomim, da bo svoje mnenje jasno obrazložil tudi danes,..ko se nam terminal želi še bolj približati. Morda povabi istega gospoda. Bil je zelo zanimiv.
Pravzaprav je razumljivo, da bo gospod direktor poskusil vse, da nas prepriča,..on je direktor,..močno motiviran, da svoj “produkt” proda.
Mene zanima kaj poreče naša vlada, naj se jasno in javno izjavi.
Danes, ko to ustreza, pojemo o vrhunskih tehnoloških dosežkih (izvemo da so celo amerikanci mal vsekani s svojim varnostnim sistemom)…mi pa pametni pozabljamo, da smo (ko nam je ustrezalo) strašili s terorizmom,..in od vsega skupaj so se izcimili, tečni, nadležni ..ekoteroristi:))
Bodimo malo resni.
pa lahko noč,..ali pa dobro jutro:)
Torej se je začelo, novica o eventualni gradnji terminala v Kopru, je tudi v il Piccolo( zelo znan italijanski medij) kjer piše, da zaradi plinske krize med Ukrajono in Rusijo in evropskih strahom, da bomo zmrzovali, se ponovno obuja pozabljen plan o plinskem terminalu v Kopru..itd..
Torej interes kapitala vsepovsod pošilja svojo medijsko “reklamo” kako nujno se potrebuje terminal v Kopru itd… in kako je tehnološko in varnostno neoporečen itd….nikjer pa se ne omenjajo ogromni stranski učinki takega posega, ki lahko spremenijo celotno sliko naše obale tudi glede nadalnega razvoja, oziroma bolje zastoja turizma in drugih gospodarskih dejavnosti, saj bo skupaj v paketu s terminali tudi nujno potrebna militarizacija celotnega območja..itd… Il Piccolo tudi omenja, da terminal ne bo stal daleč stran od skladišč nafte v Serminu ter o gradnji elektrarne itd..itd
Seveda, tudi interesom kapitala v Italiji ta informacija zelo ustreza, saj s tem imajo tudi oni carte in regola- legitimno pravico, da postavijo terminal tudi v Žavljah in mogoče še v sredini Tržaškega zaliva, tako da bo celotni del severnega Jadranskega morja postal ena sama velika industrijska pošast, ki bo zadušila vse ostale gospodarske dejavnosti. Ter seveda super tarča za eventualne teroristične napade, da niti ne govorimo o degradaciji okolja, tako na kopnem kot v morju in še večji ogroženosti zdravlja človeka ter davkoplačevalskega denarja za zdravljenje …itd..
Da ne pozabimo omeniti vsega ostalega življenja mikroorganizmov tako v vodi kot na kopnem ter posledice in ostali fauni in učinek živega srebra, ki se nahaja v usedlinah Tražaškeka zaliva, kot stoletna posledica odplakovanja iz rudnika živega srebra v Idriji..itd..
Dne 21.01. je v Ljubljani bila sklicana in dobro obiskana konferenca AAG, to je koalicija nevladnih okoljevarstvenikov iz treh držav, Slovenije, Italije in Hrvaške na temo Plinski terminali pri nas in v soseščini.
Od vse politične elite so prisostvovali le Franco Juri, Franci kek, Luka Juri, ostali, čeprav vsi vabljeni,
se niso niti odzvali. Pravzaprav, ostala politična elita, ima verjetno druge “bolj” pomebne prioritete.
Na tej konferenci so, poleg zgoraj omenjenih politikov, bili tudi ostali zelo zanimivi in zelo ozaveščeni govorniki, vredni poslušanja , kot naprimer dr. Duhovnik, Gorazd Pretner, Golob,
Prezelj ( samo obvestilo), Tomaž Ogrin, Vjeran Piršič (Hrvatska), Roby Giuristante (Greentransaction),
Giorgio Jercog- Amici del Golfo di Triete in sveda naš znan neodvisni raziskovalec Anton Komat.
Konferenco je organizirala AAG-Alpe Adria Green- več na njihovi spletni strani.
Zaključek je bil, da se politika EU in zunanja politika naših sosednjih držav, ki mejijo na severno Jadransko morje, da je skrajni čas, da se med seboj začnejo že pogovarjati tudi glede energetike,
gradnje terminalov ter skupnega dogovarjanja glede možnosti dokončanja plinskega projekta
Južni tok in Nabucco , saj oba projekta- zaradi posebne vojaške policije, ki bi varovala ta dva toka, predstavljata mnogo manjše tveganje za eventualne teroristične napade..itd.. in tudi nikakor ne bi moglo priti do takega drastičnega domino efekta in destrukcije, kot v primeru napada na plinske terminale in polne ladje tovora te tako neprevidljive substance, kot je plin…itd..itd..
Skrajni čas je, da se že vsi zavedamo, da nam samo OSEBEN interes kapitala ne sme dirigirati življenje in ogrožati naše zdravlje, mir, itd.., skrajni čas je že, da se tri mejne države zavedajo, da energetika ni stvar enega prostora ampak je povezana tako ali drugače z vsemi nami, torej ne smemo si dovoliti, da posamezna država napravi, nakupi ali nagrabi samo v interesu osebnega dobička posameznih korporacij veliko preveč, kot pa se dejansko potrebuje, temveč, da se na tem področju skupno napravi red in plan oziroma projekt dejanske potrebe in uporabe.
Torej potrebno bo razmišlajti v smeri kaj je dobro za vse nas in ne kaj je dobro samo za par njih,
ki imajo kapital v rokah.
12.01.2009} Slovenija - Palestina: Gaza in Piranski zaliv : Plin
Medek, hvala, zelo zanimiv link Gaza ima tudi “plinski” problem in “sporočilo” , ki nam ga sporoča .
V razmislek vsem nam.
Spodaj lik o konferenci na temo Plinski terminali da ali ne, ki jo je organizirala AAG- , katere predsednik je Vojko Bernrad
http://www.rtvslo.si/play/okoljevastveniki-proti-plinskim-ternimalom/ava2.26794756//
Spodaj teme, ki so bile povedane na konferenci: Terminali pri nas in v soseščini
Smiselnost izgradnje plinovoda skozi Slovenijo samo za potrebe Italije.
doc. dr. Robert Golob, univ. dipl. inž. el.
Ponovno oživljena ideja o izgradnji plinskega terminala v Kopru – plinski terminal da ali ne
Franko Jurij : Kako misli ukrepati slovenska politika pri nameravani izgradnji plinskega terminala
v Žavljah na italijanski strani.
Roberto Giuristante- Grentransaction- Italija: kršenje EU zakonov in potrebno bo dosledno upoštevati EU direktive za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaščita pokrajinskih vrednot itd
Vjeran Peršič-Eko Kvarner - Hrvaška:
Potencialne nevarnosti plinskih terminalov za prebivalce in posledice odločitev
politike na stanje priobalnega pasu, Jadranskega morja in Krasa.
Anton Komat, svobodni raziskovalec: ekološki aspekt itd
dr. Luka Juri : Biomasa in alternativne rešitve
Gorazd Pretner: Morje, mikroaoganizmi
Dr. prof. Duhovnik: Omejenost v transportnih količinah ter .
Franci Kek- plinski terminal da ali ne
mag. Tomaž Ogrin- EU ne sme biti odvisna od ameriške politike
uresničevati dobre programe, ki bi omejili in zmanjšali obstoječo že nedopustno porabo energije, Slovenija največji svetlobni onasneževalec v EU .
Zaključek:
Da bi se izognili povečanju števila terminalov v ozkem in plitvem zalivu severnega Jadrana in s tem
tveganju za varnost in okolje, ki bi jo le ti predstavljali, je potrebno priti do sporazuma med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Na osnovi tega se odloči, samo če je zares potrebna, gradnja še enega terminala, ki pa naj bi bila predvidena vsaj 15 km stran od naseljenega območja.
Že leta 2009 bo italija imela svoj plinski terminal v Porto Tolle- izliv reke Pad, ki bo imel zmogljivost 8 milijard m3 plina na leto, in to bo višek in Italija ga bo izvažala.
Za oskrbo goriva obvezno dati prednost plinovodom, ker so manj onesnažujoči in predstavljajo dosti manjše tveganje v primeru nesreč ali atentatov.
V tem pomenu, je strateškega pomena izvedba plinovoda Nabucco ( Turčija- Avstrija) ter južni tok
( Rusija- Italija), katerega bi v Sloveniji morali transirati po obstoječem plinskem omrežju, v nasprotnem primeru, pa se predlaga preusmeritev preko Avstrije v italijo z odcepom v Avstriji za Slovenijo po obstoječem plinovodnem sistemu.
Glede na to, da imamo v stranki Zares v programu zapisano, da nasprotujemo pl. t. v zaprtih zalivih in v bližini gosto naseljenih področij, smo bili zelo zadovoljni, da je to prišlo tudi v koalicijsko pogodbo. Kakšno je stališče in prizadevabja Franca Jurija in mene, je znano: In od tega ni daleč niti stališče Janeza Kopača - RTV SLO, Odmevi, 8. januar 2009: “Umeščanje plinskih terminalov v naseljena območja, in Koper je naseljeno območje, je lahko zelo problematično …”
Zapisi, ki stranki Zares pripisujejo podpiranje graditve plinskega terminala v Kopru, so v glavnem rezultat sistematičnh dezinformacij plinskih lobistov, ki seveda ustrezajo tudi kar nekaj drugim političnim strankam in njihovim “plinovskim” lobistom.
vir: POROČILO O UGOTOVTVAH ČEZMEJNIH VPLIVOV GRADNJE IN OBRTOVANJA DVEH PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU IN NJEGOVEM OBALNEM OBMOČU
Ljubljana, 14. 05.2006 (naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor RS)
str. 16
…Hlapi zemeljskega plina tvorijo parni oblak, ki se širi v atmosfero in se meša z zrakom. V primeru nastopa izvora vžiga ali kontakta z vročimi predmeti (temp.samovžiga LNG je 537 C ) se razmeroma hitro vžge in v področju, kjer je koncentracija večja od spodnje meje vžiga, hitro zagori (Flash Fire).
Parni oblak pomešan z zrakom na odprtem redkeje zagori v obliki ekplozije.
…
Luža na vodni gladini se premika z vodnim tokom in pod vplivom vetra. Pri luknji na rezervoarju premera 1 m in sprostitvi 12.500 m3 ukapljenega LNG je premer luže nekje 150 m in dolžina požara nekje 282 m ter na razdalji 1000 m v smeri vetra imamo približno 10 minut sevalni toplotni tok okrog 3 kW/m2. Resne opekline utrpimo v 27 seundni izpostavljenosti.
Če je luknja premera 5 m se pri enaki sprostitvi ukapljenega LNG dolžina požara poveča na 438 m in na eazdalji 1000 m v smeri vetra toplotni tok okrog 10 kW/m2. Že v 5 sekundah dobimo resne opekline in les se vname.( 12,5 kW/m2)
Prevladuje stališče, da predstavlj požar luže, posebej na vodi,največjo nevarnost zemeljskega plina za okolico in ljudi. Čezmejni vplivi so očitni in segajo pri razmeroma majhnem razlitju vsaj 1000 m v smeri vetra.
…..
V splošnem lahko območje okrog LNG terminala razdelimo v tri cone:
1. 1.cona- 500 m z velikimi vplivi in nevarnostmi
2. 2.cona-500 do 1600 m, s srednjimivplivi in nevarnostmi
3. 3.cona nad 1600 m, manjši vplivi
Vse navedeno velja le za razmeroma omejeno razlitje (o.a.)
Verjeti torej gospodom iz TGE? Ali Američani res “pretiravajo” z varnostmi razdaljami okoli uplinjevalnikov in tankerjev? Ali je ocena načrtovalcev Žaveljskega terminala, ki jo navaja strokovna skupina vlade “pretirana”? ZDA so se edino resno lotile simulacijskih študij. EU pri tem hudo zaostaja, kar se je izkazalo pri dokazano pomanjkljivih okoljskih presojah za dva terminala v Tržaškem zalivu. Vlagatelje je zdaj doletela tožba zaradi ponarejenih podatkov.Po nekaterih študijah in simulacijah že izlitje 10% tekočega plina iz srednje velikega plinskega tankerja v morje lahko povzroči hlap, ki, pomešan s kisikom se, glede na smer vetrov, elipsoidno širi dlje od 3 km in se, ob prvi iskrici, tudi vne ter povzroči požar. Kopri je na udaru. Če bi se to zgodilo pri rezervoarjih z vnetljivimi tekočinami (npr. rezervoariji kerozina na 2. pomolu, kjer je predvideno pristajanje LNG tankerjev) bi prišlo lahko do verižne reakcije (požarov) z neslutnimi posledicami (nevarnost, ki jo predvideva direktiva Seveso). Ne vem od kod gospodom podatek o 300 m max varnostne razdalje. Če bi res bilo tako, ne bi bili v IAGS (Institute for the analysis of global security) tako zaskrbljeni zradi možnih atentatov na plinske tankerje v bližini naseljenih obal. “Sandia report” ne bi bil takšen kot je, in Piero Angela ne bi objavil knjige s podatki številnih znanstvenikov, ki morebitno nasedanje in razbitje polnega plinskega tankerja opisujejo kot najhujšo možno nesrečo s katastrofalnimi posledicami . LNG tankerji ,ki bi pristajali k 2. pomolu Koprske luke bi pomenili stalno grožnjo mestu Koper. Pričakujem, da nobenega soglasja ne bo izdanega s strani vladnih pristojnih organov, saj je v koalicijskem sporazumu zapisano, da plinski terminali ne sodijo v zaprte in gosto naselene zalive.
SANDIA REPORT
SAND2008-3153
Unlimited Release
Printed May 2008
Breach and Safety Analysis of Spills
Over Water from Large Liquefied Natural
Gas Carriers
Anay Luketa, M. Michael Hightower, Steve Attaway
5. CONCLUSIONS
Because of the increasing size and capacity of many new LNG carriers, the Department of
Energy requested that Sandia assess the general scale of possible hazards for a breach and spill
from newer LNG carriers with capacities ranging up to 265,000 m3. Building on the research
and analyses presented in Sandia’s 2004 LNG report, we reassessed emerging accidental and
intentional threats and then conducted detailed three-dimensional breach analyses for several
new large capacity (up to 265,000 m3) LNG carrier designs. Based on the estimated breach
sizes, breach locations, and LNG carrier configurations, we estimated LNG spill rates and
volumes and conducted thermal hazard and vapor dispersion analyses.
The results include analysis of the hazards of potential LNG spills at both near-shore and
offshore facilities and operations, which should help improve the understanding of the range of
hazards for different marine LNG import options. The results can be summarized as follows:
Near-shore Operations
• For the identified breach scenarios for near-shore LNG marine import operations, the
calculated breach sizes to the inner hull range between 2 – 12 m2. Our analysis suggests
that intentional breaching scenarios would result in a nominal tank breach of 5 m2.
• The estimated thermal hazard distances from a pool fire for the larger capacity LNG
carriers are approximately 7–8% greater than the distances presented in the 2004 Sandia
LNG study for near-shore operations. This is due to the greater amount of LNG above the
waterline, or hydrostatic head, for the larger capacity LNG carriers versus current LNG
carrier designs.
• Even with the increase in thermal hazard distances from pool fires for the larger ships, the
most significant impacts to public safety and property are still within approximately 500 m
of a spill, with lower public health and safety impacts at distances beyond approximately
1600 m.
• Based on current threats, it is possible that more than one LNG cargo tank could be
breached. This includes cascading failure to adjacent cargo tanks from the initial damage.
This type of damage is possible and should be considered as a variation of the nominal case
in site-specific evaluations.
• While the most likely outcome of a large spill from an intentional event is expected to be a
pool fire, a vapor dispersion analysis was conducted. The average distance to the vapor
dispersion LFL from an LNG spill over water for a nominal 5 m2 breach would be about
3,050 m. This result was obtained from the range of 2800 m - 3300 m obtained when
considering a range of mass flux values.
• The likelihood of a natural gas cloud fully extending, especially in a near-shore urban area,
and then igniting is very low. The cloud will most likely ignite from the first available
ignition source and progress to a pool fire. For a dispersion event, the hazard zone area is
elongated in the downwind direction from the spill point, rather than spread over a uniform
circle.
• Pool fire and vapor dispersion hazard distances are significantly influenced by site-specific
environmental, topographical, and operational conditions. The results presented use
nominal environmental and operational conditions and can be used to identify the general
24
scale of possible hazards from a potential spill, but should not be used to define hazard
distances for a specific site.
• For near-shore operations, risk prevention and risk management should be considered as
ways to reduce the hazards to public safety and property, especially for near-shore
operations.
Offshore Operations
• For the identified breach scenarios for offshore LNG marine import operations, the
calculated breach sizes to the inner hull range between 5-16 m2. Our analysis suggests that
intentional breaching scenarios would results in a nominal tank breach of 12 m2.
• The most significant impacts to public safety and property from pool fires are within
approximately 700 m of a spill, with lower public health and safety impacts at distances
beyond approximately 2000 m. The 2004 Sandia LNG study did not conduct threat,
breach, and hazard analyses for offshore facilities, such as LNG deepwater ports or other
offshore facilities, since these facilities were not in operation at that time.
• Based on current threats, it is possible that more than one LNG cargo tank could be
breached. This includes cascading failure to adjacent cargo tanks from the initial damage.
This type of damage is possible and should be considered as a variation of the nominal case
in site-specific evaluations.
• While the most likely outcome of a potential LNG spill would be a pool fire, a vapor
dispersion analysis was conducted. The average distance to vapor dispersion LFL from an
LNG spill over water for a nominal 12 m2 breach would be about 4,600 m. This result was
obtained from the range of 4000 m - 5200 m obtained when considering a range of mass
flux values.
• As noted above, the hazard zone area for a vapor dispersion event is elongated in the
downwind direction from the spill point, rather than spread over a uniform circle and will
likely ignite when it encounters the first ignition source. For offshore operations, there
may be fewer ignition sources relative to near-shore operations.
• Pool fire and vapor dispersion hazard distances are significantly influenced by site-specific
environmental and operational conditions. The results presented use nominal
environmental and operational conditions and can be used to identify the general scale of
possible hazards from a potential spill, but the wide variety of offshore facility designs,
operations, and number of LNG ships and designs being considered suggest that the results
presented should not be used to define hazard distances for a specific offshore facility.
• For offshore operations, risk prevention and risk management may have a different focus
than near-shore operations, since many spills and associated hazards might not impact the
on-shore public and property.
Overall, the results obtained from the more detailed analyses conducted and presented in this
report for the emerging larger capacity LNG carriers are similar to the previous conclusions,
recommendations, and guidance presented in the 2004 Sandia LNG report concerning the
general scale of hazards to the public and property from a large LNG spill over water and
approaches to reduce those risks and consequences.
In na koncu še to:
LNG tankerji za TGE terminal bi pristajali pri 2.pomolu koprskega pristanišča. Le-ta je oddaljen 1000 m od starega mesta Koper (kopališča) in 2000 m od naselja Ankaran. Po uradnih izračunih, bi bili- ob razmeroma majhnem razlitju tekočega plina v morje, in požara zaradi plinskega oblaka- obiskovalci koprskega kopališča izpostavljeni hudim opeklinam v 5 - 25 sekundah. Po scenarjih iz poročil Sandia, bi posledice večjega razlitja zajele celo naseljeno območje, ki obdaj luko Koper. Da ne omenimo nevarnosti domino posledic v samem pristanišču spričo vnetljivih tekočin v bližjih rezervoarjih.
Hvala Bogu, da imamo v Sloveniji tudi take politike kot sta Franco Juri in Franci Kek.
Zahvala njim, da v Sloveniji še obstaja upanje, da ne bomo popolnoma zabluzili tako na področju raznih
prodanih ekonomij, kot zelo sumljivih poslov stoletja.
Malo razmišljam:
- da bi v SLO ali EU (če želite) zmanjšali rabo energije toliko, da ne bi rabili vlagat v nove vire energije osebno ne verjamem,
- da bi bili Slovenci drugim državam, tako simpatični, da bi nam po dostopnih cenah prodajali zgolj energijo, vse nevarnosti in emisije pa obdržali doma tudi ne verjamem,
- da bi v času mojega življenja odkrili, kak nov zadosti velik vir energije, ki bi potešil apetite po energiji, hkrati pa ne bi vplival na okolje in ljudi ne verjamem,
- dejstvo pa ostaja, da mi srednjeveški standard življenja ni ideal.
Ostane nam le, da s pametjo gospodarimo z resursi in prostorom, ki nam je na voljo, ter si zagotavljamo energetsko in prehrambeno neodvisnost. Ker ne vidim nobene verjetnosti, da bi kdo načrtoval nadomeščanje plinske odvisnosti z npr. lignitom iz zasavskih premogovnikov. Je očitno LNG terminal ob morju nujnost. Umeščanje v prostor bo zabavno, verjamem pa da je izvedljivo.
Urbi, pri tebi doma postavi si, kar hočeš, tudi prdilec. Koper pa pusti pri miru, mi imamo sončka na zastavi. In raje si preberi, to kar je na forum spravil Juri.
Urbi, v tehniki ne smemo govorit kar na splošno, na primer”bi potešil apetite po energiji”. Kdo, koliko, zakaj? Tehnika operira s številkami. Ali danes koga zebe? Nima energije? Kaj pa jutri? Kakšni so načrti? Za koliko energije? Kje?
In kakšno obliko energije nekdo potrebuje: elektriko , toploto ali oboje? In na kakšne vse načine lahko to zagotovimo?
Tehnično so mnoga umeščanja v prostor izvedljiva, saj najdemo za vsak poseg kakšen primer v tem pestrem svetu. Celo umetna otoka v obliki palme, pa zemeljskih celin.
Najprej gre za ugotavljanje in kritični pretres smisla, predvsem stopnje nujnosti pri vsaki stvari za našo generacijo. Potem pa pozitivnih in negativnih vplivov.
Urbi, dobro praviš, da nam ostane pametno gospodarjenje z resursi in prostorom. Vsaj jaz se zavedam relativnosti pojmov, tudi svojih. Kdaj pa je nekaj pametno? Ali nespametno? Meja med njima? Recimo, posamezno hišo lepo ogrevaš na butan, ki ga dostavi cisterna. Ni poceni in je vezano na nek vir.
Toda ne pozabit, v Primorju še posebej, zbiralnikov sončne toplote. Koliko hiš pa ima tako ogrevanje v Kopru? Pa toplota iz zemlje? Pa morje, je ogromen toplotni rezervoar, četudi ima proti gladini nekaj časa le 10 stopinj. V primeru vgradnje velikih toplotnih črpalk je treba rešiti problem ohlajanja dela morja. Da se speljat vodo v posebne bazene, morda je kje tudi kakšna odpadna toplota… a ne bi šel v podrobnosti. Kam gredo odpadki od hrane mesta Koper na primer, iz katerih lahko proizvedemo plin, ki je enak zemeljskemu.
Človek se mora začeti obnašati racionalno, kar veje tudi iz tvojega prispevka. Tehnične rešitve je treba obdelati številčno in predstaviti ALTERNATIVE! Torej več rešitev za iste potrebe, ki so nujne.
Enako kot pri energetiki , velja tudi pri gospodarjenju s prostorom, se strinjam. Tudi tu imamo možnost obdelati ALTERNATIVNE rabe prostora. Na primer: bomo kar pustili , da se Luka Koper kar širi in širi? Že zdaj se vidi, da je nekaj narobe v prostoru. Ogromne površine namenjene zgolj parkiranju avtomobilov. Pa še hočejo novih površin. Je to pametno?
Na tem majhnem obmorskem prostoru si nekdo vzame pravico, da se gre parkirišče za Evropo. In kar gledamo. Namesto, na primer, raje za neodvisno pridelavo hrane, kot predlagaš. Opažam neko zanimivost. Najprej sem mislil, da avte zgolj odvažajo v notranjost. Potem pa opazim kamione, ki jih dovažajo v Luko. Torej ne gre le za enosmerni promet z novimi avtomobili.
In kaj imava midva recimo od kamiona z avti? Ali od ladje z avti? Jaz bi rad razvijal turizem in imel njive tam, pa bi imel za celo življenje dovolj, z družino in za davke vred. Recimo! Porečeš, kaj pa drugi, cela množica, ki stanuje v Kopru. Od česa naj živi? Določen davek od Luke gre nekam, res. V zdravstvo, šolstvo…? Imamo ALTERNAIVE? Je že kdo to vprašanje obdelal, od česa vse lahko živimo v redu na tistem prostoru? Pa smo tam.
Stvari gredo anarhično! Tudi tole s plini je anarhično, zaenkrat!
http://www.media.rai.it/mpmedia/0,,report%5E12674,00.html
žal je v italijanščini,..a bi lahko bila prevedena, če bi se kateri od medijev za to odločil.
Tako mag. Tomaž Ogrin, kot Franco Juri in Franci Kek nam odlično predstavljajo kako naj bi se gospodarstvo obnašalo, če res želimo imeti v Sloveniji odgovoren gospodarski razvoj in da razcvet, če hočete, ki se bo v sozvočju z naravnimi vrednotami in danostmi naše dežele razvijal v pravilno smer .
Mag. Tomaž Ogrin je na podobno temo tudi že napisal odličen članek, ki je bil tako dober, da so ga objavili tudi v tujem - italijanskem mediju.
Upajmo, da bo tudi ostala trenutna politika v Sloveniji imeli večji posluh za koordinirano, plansko,
itd…projektiranje pomembnih zadev, kot je napr. energetika..itd…in da bomo že enkrat nehali upoštevati samo posamezni egoistični interes kapitala v škodo tako civilne družbe kot vsega ostalega življenja.
Bravo, Mirjana! Tole oddajo Rai3 bi jo morali videti tudi na TvSlo. Priporočam zelo.
http://www.media.rai.it/mpmedia/0,,report%5E12674,00.html
Franco, do sedaj ni bilo posluha, smo razmišljali, da bi jo sami prevedli,pa linkali okoli. Morda pa se katera od TV hiš le odloči.
banane ,…
@Tomaž Ogrin
Vesel sem da razmišljaš tudi ti.
Imam nekaj komentarjev na tvoje razmišljanje. Ni moj namen, da razpravo vlečem v nedogled, želel bi le da ti pomagam pri iskanju pravih argumentov.
Pa poglejmo:
nisem energetik in ne ukvarjam se z politiko zagotavljanja stabilne preskrbe z energijo, vendar tvoj argument, da v zadnjem odklopu plina ni nobenega zeblo ne zdrži resnega premisleka. Zeblo ni nobenega, ker je del industrije imel rezervni vir energije, država pa je prav tako imela več polen v ognju. Če bi se zgodila kakršna koli okvara na plinovodu, iz Italije bi seveda tenko piskali. Pravilno je, da si vire energije zagotoviš tako, da si ziher.
Pokomentiral si število sončnih kolektorjev v KP. Ta argument je votel, saj nimaš podatkov, koliko jih je, niti ali je njihovo število podpovprečno ali nadpovprečno, morebitni dodatni vir plina pa itak ni namenjen zgolj KP, pač pa Sloveniji. Nadaljnjo argumentiranje da KP ne potrebuje LNG, je podobno argumentiranju stanovalcev iz pritličja stolpnice, ki pravijo, da ne bodo plačevali vzdrževanja dvigala, češ saj ga ne uporabljamo.
Glede bioplina je pa tako. Zemeljski plin ime večjo kurilno vrednost v primerjavi z Bioplinom, najbolje, da si ogledaš link http://www.intering.si/compozitum/raziskovalec/priloge/attachments/BIOGAS_Intering.ppt
Za bralce, ki se jim ne da brati le na kratko, zemeljski plin ima energetski potenicial cca. 10 kWh/m3 bioplin pa niha in je nekje med 4 -8 kWh/m3. Bioplin ima v sebi tudi merkaptane in H2S, v praksi to pomeni da med gorenjem rahlo “diši”. :-)
Najhuje pa je to, da se ga na komunalnih odlagališčih, kjer prihaja do aneorobnega gnitja pridobi nekje okoli 800 m3/h. (V LJ seveda več, ker je tudi odlagališče večje od ostalih po SLO) S tem se pa ne da ogrevati mesta, kaj šele industrije, komaj eden ali dva kogeneratorja. Na žalost.
V korist nam vsem bi bilo več strokovnosti in manj populizma….
Urbi ali kakorkoli je že tvoje pravo ime.
Prvo, kadar se obračaš na osebo, ki se je predstavila s svojim pravim imenom, bi bilo, če že imaš potrebo po metanju kamenja, lepo, da se vsaj predstaviš kdo si in se ne skrivaš pod lažnim imenom.
Drugič, zelo bi bilo zaželeno, da si pogledaš gornji link, ki ga je poslala Mirjana ( seveda, če vsaj malo razumeš ta tuji jezik)
Tretjič, da si pogledaš celotno razpravo o energiji in terminalih, ki je tudi na vest.si na temo terminali da ali ne in
četrtič, po tvojem sarkastičnem in malo čudnem začetku, je popolnoma jasno, da imaš osebno zamero glede mag. Ogrina. Pa nič zato, le tisto o razmišljanju, se priporoča, da se najprej pogleda v ogledalo in vidi svoje lastne pomanjklivosti.
Predpostavljam, da je mag. Ogrin zate trn v peti, saj resnica boli, kajne?
Glede populizma pa takole: potrebno je pozdraviti vsakega, ki skrbi, da se- za spremembo- gospodarstvo in interes kapitala začne razvijati tudi v sozvočju z naravo , ali drugače povedano: Ali je res nemogoče, da se gospodarsko razvijamo in s tem ne onesnažujemo naravo?
@Žbogar
Medij, preko katerega izmenjujemo argumente, je namenjen argumentaciji. Za ostalo je boljši Facebook.
V debato sem se vključil le zaradi tega, da vam pomagam poiskati argumentacijo, ki jo ne more demantirat vsak, ki ima 5 minut časa. Osebno menim, da je to pomoč ne pa metanje kamenja.
Vsekakor pa dialog nima smisla postavljat na skupni imenovalec osebnih odnosov, saj akterje pogovora “poznam” le preko nickname-ov, ki si so jih izbrali.
Če meniš, da je moja pomoč odveč, ni problema, napiši zgolj “odveč”. V debato ne bom več vstopal ne danes ne kdaj kasneje.
Urbi, vsak komentar ali izmenjavanja različnih mnenj je več kot dobrodošla.In zato nam vest.si, to tudi omogoča.
Moja pribomba je bila le, da se izogibamo, posebno takrat , ko se osebe predstavijo s polnim imenom ( in ne nickname-om, kot je tukaj navada), da smo po nepotrebnem žaljivi do oseb.
Na primer, če že človek ne more iz svoje kože, to je v primeru, da se z argumentom nekoga ne strinja in če resnično hoče z njim izmenjati mnenja, mu ne bo napisal : veselim se, da razmišljaš tudi ti.
Kvečjemu bo napisal: ne strinjam se z tvojim načinom razmišljanja, ker… itd.itd.
To je vse .
Mimogrede mag. Ogrina zelo dobro poznam in v Sloveniji si lahko samo želimo več oseb
tako na področju okoljevarstva kot politike s tako moralno etično držo in srb za boljši jutri vseh nas.
Nekateri se pač iz takšnih ali drugačnih razlogov, bolj držijo v ozadju glede njihovega delovanja, kar pa še ne pomeni, da so manj aktivni ali učinkoviti. Včasih lahko ali celo dosti več.
In glede vsega spletkarjenja in prepričevanja osebnega interesa kapitala, kaj mi potrebujemo in kako to potrebujemo in kdo je EDINI tisti, ki to ve in naredi, pa moramo biti - za spremembo vsi , to je cela
civilna družba zelo pozorni. Prvo pravilo, ki naj bi nas v tem razlikovanju vodilo v pravo smer je to: Uničevanje, degradiranje, zbalansiranje narave zato, da si ustvarimo iluzijo o gospodarskem napredku, je sigurno zelo, zelo napačna odločitev!
In uničevanje res ni edina pot , za tako imenovani “gospodarski napredek”, ki nam ga vsiljuje oziroma bolje priporoča sistem ali matrica, če hočeš?
Goethe: nič ni hujšega, kot prepričanje, da je suženj svoboden.
Oziroma podobna, če ne točna izjava.
Hvala za razumevanje.
Urbi, …@Tomaž Ogrin
Vesel sem da razmišljaš tudi ti.
Bremzaj konje urbi :)
Če meniš, da je moja pomoč odveč, ni problema, napiši zgolj “odveč”. V debato ne bom več vstopal ne danes ne kdaj kasneje.
urbi…”odveč”
in tako boš moral menjati nik :))
Vsaka pomoč je dobrodošla…dokler je pomoč, mej se urbi
LP Mirjana