Prednosti ekološkega kmetijstva
Pred dnevi je IFOAM EU (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo – skupina za EU) pozvala EU, da izkoristi primerjalno prednost, ki jo ima v ekološkem kmetijstvu. Prednosti so visoko kakovostna hrana in mnogi pozitivni “zunanji” učinki. Kljub finančni krizi ima ta sektor kmetijske pridelave dobičke in ponuja možnosti za razvoj tako kmetom kot predelovalcem hrane. To je zato, ker je ekološka pridelava dobra za razvoj podeželja, ponuja delovna mesta, ugodno vpliva na okolje in na podnebne spremembe, seveda pa tovrstne pridelke želijo tudi kupci.
Pod okriljem češkega predsedovanja EU je v Pragi 12. in 13. marca potekala visoka konferenca na temo kakovosti kmetijske pridelave. Na njej je skupina IFOAM EU pozvala oblikovalce politik, da ne zanemarijo potencialov, ki jih ponuja ekološka pridelava, in oblikujejo smiselne usmeritve. Konferenco je odprla komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, potekala pa je v organizaciji češkega ministra za kmetijstvo Petra Gandaloviča. Konferenca je korak k pripravi politik za izboljšanje kakovosti pridelave hrane, ki jih v komisiji želijo pripraviti do maja 2009, nato pa jih udejanjiti v zakonodaji, ki bi vplivala na kmetijske pridelovalce in predelovalce.
Med govorniki na konferenci je bil tudi predsednik IFOAM EU Francis Blake, ki je opozoril, da ni dovolj povečati trg z ekološkimi pridelki, kot predvideva predlog komisije za izboljšanje kakovosti hrane, t. i. Green Paper, temveč je potrebna priprava strateškega načrta za ekološko pridelavo, ki bi jo ustrezno umestil v skupno kmetijsko politiko, in dosledna uporaba obstoječih ukrepov v vseh državah članicah.
Direktor IFOAM EU Marco Schlüter je poudaril, da je ob tem zelo pomembno okrepiti raziskovanje v ekološkem kmetijstvu, saj bo le tako mogoče v celoti razviti potenciale ekološke pridelave in hrane. Zato v okviru lani ustanovljene tehnološke platforme »TP Organics« že določajo prednostne raziskovalne potrebe. Schlüter dodaja, da bi podpora prednostnim raziskavam pomagala pri reševanju težav, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, prehranska varnost in izseljevanje s podeželja.
Na konferenci je govoril tudi slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik, ki pa je med drugim izrazil strah, da bi vse večja priljubljenost ekoloških živil preveč postavljala pod vprašaj ustreznost konvencionalne hrane.
Na Inštitutu za trajnostni razvoj se s takim pogledom ne strinjajo in menijo, da je treba pač jasno povedati, da gre pri konvencionalni pridelavi za sklepanje kompromisov med pridelavo hrane in neželenimi učinki takega načina pridelave. Zato zanikanje tega dejstva ne pomaga, temveč si mora ministrstvo prizadevati, da bo v konvencionalni pridelavi neželenih kompromisov vedno manj, hkrati pa mora pospešiti razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Sedaj namreč rast števila ekoloških kmetij močno zaostaja za povpraševanjem potrošnikov, prednosti te kakovostne sheme pa tako izkoriščajo predvsem tuji pridelovalci.
Anamarija Slabe, INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2008/jun/28/wildlife.conservation
Ni kaj dodati. (Razen morda da si velja zapomniti ime kompetentne avtorice.)
A je bilo kaj govora o lokalni proizvodnji & lokalni potrošnji? Mogoče kaj o urbanemu kmetijstvu? Postnaftnemu kmetijstvu?
Me res zanima kolikšen je CO2 odtis ovsenih kosmičev ekološke pridelave iz npr. Kanade. Poleg tega da potujejo prekleto daleč, je vprašanje kako ECO so.
Katera Soja danes je v resnici EKO?
Projekt “Tvoj naravni pridelovalec” bi moral ponuditi vezi med uporabniki in pridelovalci hrane. Konec tedna in v prostem času pa bi ti uporabniki lahko obiskali svojo zelenjavo in kmete.
ECOmaniJA :)
No, celo Michelle Obama podpira lokalno eko pridelavo, v Kanadi eksperimentirajo s kubanskim urbanim kmetijstvom. Ta projekt je dobil celo alternativno Nobelovo nagrado.
car
http://www.krameterhof.at/en/index.php?id=videos
@Igor:
Ime je že davno padlo v oči:
http://www.vest.si/?s=anamarija+slabe&x=0&y=0
Edino vprašanje je le, kaj neki počne Zares… Banda rdeča.
Minister Pogačnik je pustil svoj pečat že s ponovno uvedbo dveh močno strupenih pesticidov, ki sta krivca za lanski pomor čebel.
Sedaj ga skrbi zapostavljenost konvencionalne hrane zaradi ekološke. Res smo dobili pravega ministra. Zdaj, ko vsi podpirajo ekologijo (tudi na področju avtomobilizma, kjer finančno podpirajo ekološke avtomobile), naš minister ponovno uvaja močne strupe. Slovenija je idealen prostor za razvoj ekoloških kmetij, ker je majhna in itak ne more imeti ogromnih pridelovalnih površin. Ekološke kmetije bi kombinirali s kmečkim in ostalim turizmom, kjer bi gostom nudili ekološko pridelano hrano in tako postavili turizem na višji nivo. S svojo slikovitostjo in naravno pridelano hrano bi lahko Slovenija postala nek eksemplar v Evropi.
Bah. Tako kot je homeopatija najbolj uspešna pri zdravljenju hipohondrov, tako je tudi organsko kmetijstvo najbolj primerno za hranjenje…. presitih!
Zbik, potem pa veselo naprej jejte pesticide. Najbolj je zastrupljeno grozdje, sledijo banane, jabolka, itd. Naši otroci pa naj jedo čimveč pesticidnega sadja in zelenjave, da bodo dobili vse vitamine. In čimveč mesa živali, ki jih hranijo z antibiotiki in hormoni. Da o ubohgih ljudeh v celjski kotlini in Zasavju ne govorim.
@luna
Ravno v tvojem postu se vidi, kako zelo je beseda “eko” iztrošena, in pavzaprav ne pove nič. Imamo ekološke kmetije in imamo ekološke avte. Le kaj to pomeni?!
Ekološka kmetija, kolikor vsaj jaz razumem, je kmetija kjer pridelujejo hrano brez dodatkov anorganskih snovi (torej brez anorgaskih NPK gnojil, brez anorganskih zatiralcev škodljivcev).
Ekološki avto pa bi lahko bil avto, ki na primer ima motor ECO-4 ali je na baterije. Kar pa ne pomeni da je narejen brez anorganskih snovi :-) Prav tako ni nevtralen do okolja in ima v legurah, plastiki, tkanini iz katere je sestavljen, kopico hudo problematičnih snovi.
V izogib tovrstnim nesporazumom uporabljajo (vsaj v nemški in anglosaksonski vplivni coni) izraz “organic” ali po naše organski, ki pove točno to, kar mi razumemo pod izrazom ekološki. Seveda pa nobenemu angležu ne pride na misel da bi lahko npr. Rover delal organske avotmobile ali pa British Petroleum organsko olje.
Pri nas, ki imamo pojme pomešane, pa videvamo cisterne, ki veselo reklamirajo, da prevažajo “eko” olje. :-)
@Zbik
sancta simplicitas
V resnici so ogljikovodiki organske spojina. Imamo pač delitev na organsko in anorgansko kemijo po drugačnem ključu.
@zbik,
Kuba praktično ne izvaja več klasičnega industrijskega kmetijstva, temveč “organic” oz. eko. kmetijstvo. Prvič v zgodovini je postala skoraj v celoti samozadostna na področju hrane.
@Q_
Ti ogljikovodiki so bili potegnjeni iz zemlje in, njihova uporaba pomeni obremenitev okolja tam kjer ga prej ni bilo.
Enako velja za kurjenje premoga, ki prav tako organska snov.
Ravno zato se šteje uporaba biomase kot nevtralne za okolje, saj bi zrasla in razpadla tudi brez naše pomoči.
Ko bo konsenz med ljudmi, da je prehrana = kemija, ali pa prehrana = biokemija, potem bo pa zares kriza. :-/
namesto ekološki, bi morala napisati “okolju prijaznejši avto”, sem pač malo skrajšala.
Fox News Kills Monsanto Milk Story:
http://www.youtube.com/watch?v=axU9ngbTxKw
The World According to Monsanto:
http://www.youtube.com/watch?v=c_OJcPKEYDE
http://www.youtube.com/watch?v=Bw7mQZHfFVE
Saj nekaj vražjega odvetnika je v meni, tako da je treba
http://www.vest.si/2009/03/19/prednosti-ekoloskega-kmetijstva/#comment-347483
brati cum grano salis, vendar…
1) Čestitati je treba združeni moči kubanskega ljudstva, ki je v težkem trenutku razpada vzhodnega bloka, ki jih je pustil na cedilu (konec uvoza sladokorja in dobavljanja tehnike, mineralnih gnojil etc…), znala pravilno kombinirati NEČLOVEŠKE napore desetisočev volov za menhansko obdelavo, tradicionlne in netradicionalne metode gnojenja, biotehnološke metode … optimizirati lokalno pridelavo, minimizirati zahtevnost logistike…. zato, da so v zapik zahodnim privoščljivcem preživeli. In čestitati jim je tudi, da so dolgoletni napori razvoja avtohtonih GSOjev
http://www.biotech-monitor.nl/4207.htm
dosegli tudi zelo konkretne in uporabne rezultate:
http://www.caribbeannetnews.com/news-14629–5-5–.html
ki jih bodo naredili neodvisne od multinacinonalk tipa Monsanto.
2) Hecen škric, tale Sepp Holzer. Znajde se od vraga. Iz tistega svojega Projekta Krameterhof je naredil lep “čudež”. Le da je pri tem kos gore med 1100 in 1500 metri višinske razlike agresivno predelal takorekoč v svojo kičastno dnevno sobo s Semeridinimi visečimi vrtovi. Če se spomnite onega našega nesrečnega inženirja, ki si je le svojo bajto v neki bolj nedostopni kos “Narave” zataknil, pa so mu jo že lepo podrli. Bi bilo hecno videti, ko bi pri nas po sredogorju zaorali rovokopači in podobne zverine, ki bi delale terase….jarke… In kako lepo zaračuna vsem radovednežem, ki pridejo firbce past. Tudi knjige je objavljal v desno konservativni založbi, ki ni brez zvez z ekstremno desnico (Leopold Stocker Verlag). Definitivno samo za presiteže.
3) Problem GSO jev je dejansko en sam: patentna zaščita. Monsanto je sovražnik toliko, kot je sovražnik MicroSoft svojem vlečenjem “intelektualne rente”. Tu je potreben javen denar in politika FULL DISCLOSURE. Period. In tu so razni kričeči NGO-ji in podobna civilnodružbena svojat, vsključno s zgorajnapačnoreferenciranem “Inštitutom za trajnostni razvoj” bremza v razvoju, ne pa svetilnik v prihodnost.
4) Zaresu KREPKO zamerim njegove “proalternativnomedicinske” in pa tudi protiGSO platforme. Jih jemljem kot širjenje volilne baze na prevarane nezadovoljneže in ostale fobične osebnosti. Tudi to, da si kot proponentko svojih antiGSO politiki nataknejo neko mlado raziskovalko, katere strokovne reference so … po domače povedano … sodelovalnje pri statističnih raziskavah pri ugotavljanje možnih genetskih osnov anoreksije… in ta bo glavna usmerjevalka politike… ok. saj so pri drugih strankah dobi kaj še bolj problematičnega.
5) Res Sancta simplicitas.