19. maj, 2009 | Luka Culiberg

EU vs. EBU

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Bližajo se evropske volitve, toda najpomembnejše glasovanje je za nami. V soboto smo volili še v tretjem krogu največjega evropskega projekta, pesmi Evrovizije. V primerjavi z Evrosongom se celoten koncept Evropske unije zdi le kot slabo zamišljena, slabo izvajana in slabo načrtovana farsa. Na drugi strani pa je Evrosong ena sama zgodba o uspehu.
 
Seveda obstajajo tudi evrosong-skeptiki, toda to so le nergaški homofobni elitisti, ki vihajo nos nad pop štancami in razpravljajo o neokusnosti glasbe, ali celo o tem, da je celoten festival ena sama gej parada. Pri tem pa ne razumejo, da evrovizijska popevka ni abonma filharmoničnega orkestra, zato muzikološke razprave o glasbenih invencijah niso na mestu, problem gejevske dominacije evrosonga pa leži kvečjemu v tem, da se ga heteroseksualni moški izogibajo. A konec koncev velja enako za opero.
 
Če hočete poslušati opero, pojdite v opero, če hočete prisluhniti godalnemu kvartetu, pojdite na koncert komorne glasbe. Slovenija sicer na Evrosong zadnje čase rada pošilja operne pevke in godalne kvartete, a ji to prinaša le zelo omejene (ne)uspehe. Toda Evrosong je nedvomno eden največjih in najuspešnejših festivalov na svetu. In tam kjer Evropski uniji spodleti, gre Evroviziji naravnost odlično.
 
Evropska unija je bila ustanovljena na temeljih prej obstoječe Evropske gospodarske skupnosti, ki je bila z Rimsko pogodbo osnovana leta 1957 in je imela šest ustanovnih članic. Evrovizija je le leto dni starejša od Evropske skupnosti, na njenem prvem tekmovanju leta 1956 pa je sodelovalo sedem ustanovnih članic. A kljub tako rekoč enakemu začetku, se je Evropska unija v pol stoletja uspela razširiti iz šestih le na sedemindvajset članic, medtem ko jih je letos na Evrosongu sodelovalo kar 42.
 
Evrosongu se je torej uspelo širiti mnogo hitreje kakor Evropski uniji. V Evropski uniji so si sosedje ves čas v laseh, na Evrosongu pa si v duhu največjega medsosedskega prijateljstva podeljujejo najvišje število točk. Evropska unija je leglo dolgočasne birokracije, Evrosong pa je izključno kič in zabava. Za Evropsko unijo je že priključitev Turčije velik problem, Evrosong pa nima težav niti z Izraelom. V Evropski uniji je treba prevajati iz več kot dvajsetih jezikov v več kot dvajset jezikov, na Evrosongu pa lahko pojete v kateremkoli jeziku vam paše, še najbolje je, če pojete le “la la la”. In nenazadnje, dolgočasnih sej evropskega parlamenta ne gleda nihče, Evrosong pa spremlja preko sto milijonov gledalcev.
 
Zato bi bil morda čas, da v Evropi razmislimo o tem, kateremu od obeh projektov bi bilo bolje zaupati. Evropska unija je očitno v težavah, če ne celo v slepi ulici, medtem ko Evrosong cveti bolj kot kadarkoli, nenazadnje so se ga letos udeležili celo glasbeniki kot so Patricia Kaas ali Andrew Lloyd Webber. Morda je napočil čas, da ukinemo nepriljubljene in zbirokratizirane evropske institucije in Evrosong proglasimo za osnovno politično telo v Evropski uniji. Zmagovalna država, ki jo izberejo ljudje, potem eno leto predseduje in organizira festival, prav tako, kakor to poteka zdaj.
 
To bi rešilo večino problemov s katerimi se tako neuspešno bojuje Evropska unija. Sosedje bi bili spet vsi prijatelji in bi si med seboj podeljevali točke, politične in druge konflikte bi reševali z glasbo, namesto suhoparnih političnih floskul pa bi gledali le še pirotehnične šove. Ljudje bi bili bolj veseli in sproščeni, glasba bi se naselila v njihova srca, hkrati pa se Evropa ne bi razširila le do Turčije ali Izraela, pač pa morda vse do Nove Zelandije, ki si želi sodelovati na evrovizijski popevki.
 
Zato sam predlagam referendum o Evrosongu, kjer bi odločali recimo o tem, da v Evropski uniji namesto komisije in parlamenta vpeljemo festival Evrosong in namesto evropskih volitev glasujemo le še za pesem Evrovizije. Konec koncev, glede na izkušnje s slovensko politiko, bi bilo nemara najbolje ukiniti tudi to, in jo nadomestiti s festivalom EMA. Vem, da so to le pobožne želje, a važno je imeti sanje, in prav sanje so tisto, česar današnji politiki nimajo več. Hvala bogu pa sanje ostajajo vsaj del Evrosonga, ali kakor pravi predstavnik zmagovite države na letošnjih evrovizijskih volitvah, Alexander Rybak, “I’m in love with a fairytale.” (Zaljubljen sem v pravljico).
 
Luka Culiberg

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
6 x komentirano
  • medek je rekel/-la:

    Da bi pravlice zameglila preganjane, izkoriščane, izstradane na smrt, mučene, zlorabljene miljone afričanov, ki čakajo na “naši južni mehiški meji” v sredozemskem morju in Sahari.

    In zakaj politiki že na začetku ubijejo vsako pravljico, da niti ena ne zaživi, da je stalno brutalni kič, žaljenje morale in etike in laži. Zaradi svoje mentalne majhnosti in pohlepa, zaradi strahu pred Mordorjem, ki pa ni v Iranu, ampak tukaj pri nas v EU, na bombažnem polju amerike.

  • dr. filomena je rekel/-la:

    Ojej… tole je pa globoko pod tvojim nivojem. A sta tista dva mulota, ki sta nadlegovala policaja in se šlepala na svojo novinarsko božanskost, zdaj celo znamenitega Sv. Luko na Vesti potegnila v brezno senzacionalističnega rumenega tiska brez konkretnih podlag?

  • Q_ je rekel/-la:

    ….verjetno ne, je pa vseeno smešno, da več vemo o vsakem fulzbal prvenstvu, evroviziji, celo osebnih zgodbah estradnikov kot pa o politikah, ki krojijo naš vsakdan.

  • dr. filomena je rekel/-la:

    Q_: manj smešno kot žalostno. In voda na mlin politikom, ki krojijo politike. Ko zmanjka kruha, igre ponavadi ne zadoščajo več. Pa da vidimo…

  • BadGirl78 je rekel/-la:

    But then I finally decided to go for it. ,