V soboto so zvonovi cerkva zvonili še posebej radostno. Oznanjali so »ta veseli dan, ali Janez se ženi«. Janezova svatba seveda ni ušla nobenemu Slovencu, kaj šele Slovenki, in po širni naši domovini je bilo čutiti določeno vznemirjenje in radost v srcih ljudi.
Prav vsakogar so ob tej »poroki leta«, za katero ni bilo nikoli nobenega dvoma, da je prav to, torej poroka leta, obhajala določena čustva, prav nihče se ni mogel izogniti temu, da bi ta poroka v njem ne pustila določenega pečata, prav vsak je moral ob tej poroki o čem razmišljati.
In gotovo nas je bilo vsaj nekaj moških, ki smo ob tej poroki z olajšanjem pomislili, kako lepo je to, da v tem svetu vseeno ni tako važno, če sami bolj spominjate na povodnega moža, da tudi če ste plešast moški pri petdesetih, za vas še vedno nekje čaka prelepa mlada nevesta. In nobenega dvoma ni bilo: ko nárbolj iz zvezd je danica svetla, narlepši iz deklic je Urška bila.
Toda, ko vstane drugo sonce, ko mine zor hladan, pride s tem tudi trenutek streznitve. Res, da lepota in mladost nista edina aduta našega spola, samo poglejte, kako lepo se ima pri svojih letih recimo tudi sosed Silvio, toda naivnež ti, ki si se ti je ob Janezovi poroki ali pa kakšni Silvijevi orgiji vnela iskrica upanja glede nežnejšega spola, kako vendar v navalu zanosa ob najlepšem slovenskem paru nisi pomislil, da tebi manjkajo še vse drugačni aduti.
Nato pridejo manj svetle misli in na jasno in upanja polno sončno nebo se začnejo zgrinjati temnejši oblaki, kakor smo se zadnji mesec že dodobra navadili. Kaj pa moč, oblast, denar? In potem se udarite po čelu in se s še večjim obupom zazrete v ogledalo, kjer vidite le še pomilovanja vrednega naivneža, ki se je v radostnem vzdušju ob tuji sreči prepustil sanjarijam in računom brez krčmarja.
Da računom! Za katere še ne ve, kako jih bo poravnal. Ni problem, če si starejši in plešast, a kako nisi prej pomislil, da nimaš ne moči ne denarja. Potem se premetavaš po postelji poten in v obupu grabiš za rešilnimi bilkami … da, Janez je ugleden politik z močjo in denarjem, toda vsak, ki ju je videl v soboto, vsak, ki je videl Urškin poduhovljen izraz na obrazu, ve, da pri tej ljubezni nista nobene vloge odigrali ne Janezova pleša, ne njegova denarnica. Ni dvoma, da gre pri njima za pravo ljubezen, v dobrem in slabem, v revščini in obilju …
A kljub temu spoznanju, je duh že ušel iz steklenice in črv dvoma nam ne da miru. Janez in Urška pri tem nista seveda nič kriva. Toda svet v katerem živimo, ki smo ga sami ustvarili, je tak, da nas sili k tovrstnim črnim mislim. Denar je vrednota. Če ga nimate, ste manj vredni. Lahko imate veliko znanja, goste lase, senzibilno osebnost … če nimate denarja, se vam slabo piše. V svetu, v katerem danes živimo, velja preprost enačaj. Denar je uspeh. Če nimate denarja, ste neuspešni! Preprosto.
Ideologija pridobitništva je prevladujoča, dominantna ideologija, ki se ji ne morete več izogniti. Ljudje vam bodo govorili, kaj boš hodil študirat neke filozofske zadeve in vse življenje ne bo nič iz tebe, loti se česa konkretnega, da boš uspešen. To, da je toliko ljudi v naši družbi, ki postrgajo zadnje kovance za nakup velikega črnega avtomobila, je samo simptom te ideologije. Če imaš velik črn avto, si uspešen, če se voziš okrog s kolesom … več sreče prihodnjič.
Potem se oprimeš še zadnje rešilne bilke in si rečeš: imamo vsaj levo usmerjeno vlado, ki je socialno naravnana, ki je v svojem bistvu skeptična do kapitalističnega proizvodnega načina, ki ve, da morajo imeti ljudje enake možnosti in zavrača privilegije na račun gmotnega stanja … in potem se za trenutek pomirjen zvečer usedeš pred televizijo, a še preden pogoltneš prvi grižljaj zaslužene večerje, se ti ta v grlu zatakne.
Kot posledica nedavne afere glede Golobičevega premoženja se v trenutni evforiji razkrivanja bogastva naših politikov iz te »leve« vlade kar naenkrat slišijo nenavadni argumenti in opravičila. »Revnih politikov se je za bati, saj je njihov motiv za vstop v politiko lahko sla za denarjem.« Ali pa: »Tisti, ki ni znal zase poskrbeti, tudi za državo ne bo znal,« in tako naprej.
Kdor torej nima denarja, ne samo da nima enakih možnosti, še celo sumljiv je. In očitno je, da ne zna poskrbeti zase. Pa naj bo odpuščena delavka v tekstilni industriji ali pa prekarni profesor, ki honorarno ponuja svoje znanje od univerze do univerze. Oba sta revna kot cerkvene miši in oba sta družbeno sumljiva, predvsem pa nesposobna.
Dokaz vaše sposobnosti, vaše iznajdljivosti, dokaz, da ste uspešen človek, ni več vaše delo, pač pa to, za koliko lahko vaše delo prodate. Lahko ste slikar, glasbenik ali pa profesor, toda če vašega dela ne prodate, če niste komercialno uspešni, je to dokaz, da ne znate poskrbeti zase in da ste preprosto neuspešni.
In tako je krog sklenjen, vse kar vam preostane pa je upanje, da vam ne bodo izpadli vsi lasje in pa tolažba, da vseeno obstajajo dekleta, ki znajo v vas prepoznati še kakšen drugačen uspeh, ki ni merljiv le v denarju ali oblasti in da tudi vas nekoč morda čaka »ta veseli dan«.
Luka Culiberg
sumničenja, dvomljenje in podtikanje,
kaj je lahko zadaj, spredaj, gor, dol
kdo vse, da je tisti, ki vleče niti
je vpeljal JJ — torej se mu bo vse vrnilo tudi ob takšni priložnosti
Imaš prav, Culiberg,
Uršika je s tem, da se je izmed vseh moških, med katerimi bi lahko izbirala, saj je luštna, mlada, izbobražena itd., izbrala plešastega petdesetletnega zateglega politika, dokazala vsaj dvoje:
ali da je ljubezen zares popolnoma slepa (in gluha);
ali pa ji dejansko godita čast in oblast, ki njenemu izbrancu dodajata vrednost na trgu. Saj o kakšnem osebnem šarmu JJ težko govorimo.
»Revnih politikov se je za bati, saj je njihov motiv za vstop v politiko lahko sla za denarjem.«
Oni (poslanec), ki je to izjavo izustil, se mora vprašati, kje se zloba neha.
Denar in plesa gor ali dol, veliko zensk da nekaj tudi na leta in domnevno zrelost pri partnerju
angie
1. tvoje pritlehno mišljenje ne briga nikogar od nas
2. ti v resnici izgledaš tako, da ti kaj takega ne bi ratalo; malo faušije nikoli ne more škodit
FF, če te ne briga, pa ne beri, that’ sit…
in kako veš, kako zgledam?!! mogoče bi se pa v trenutku zacopal vame, ko bi me videl…mene prav zanima, kako dolg je zdajle tvoj nos…
Angie, strinjam se s tabo, bojim pa se, da ji ne eno ne drugo ne bo čez nekaj časa, ob streznitvi, kaj prida pomagalo. Sicer pa, vsi mladi in stari, lasati in plešasti, ravni in malo manj revni fantje: Ne obupajte! Še hodijo /hodimo/ pod svobodnim soncem lepa, mlada, izobražena dekleta, ki cenijo skromnost, resnicoljubnost, človečnost, solidarnost, odpovedovanje…
BMW je ključ, ki odpira mala vrata 99% mladenk na sončni strani alp !
Vidve sta resnično predstavnici svoje klase …
Nekateri poskušajo na vse pretege umazati ta čudoviti dogodek z nevrotičnim opozarjanjem na lastno svetobolje - kakor da bi muhe silile na belo Urškino obleko ter poskušale s kontrastom na čudoviti belini opozoriti na lastno ostudnost in črnost.
Hja, *ebi ga -vsakomur svoje;-).
Ej Luka!,…tu nekaj ne klapa…al si malo posplošu,…al pa ne pripadam tej celi Sloveniji.
In …dobili smo favolo…lepotica se je zaljubila v pleškota,..ljubezen je prevagala…in če kdo le pomisli, da je bil vmes gnar (28000 euro!!),,je v težki zmoti.
Je pa velik dogodek že ta, da je poroka leta dala celi Sloveniji!? dan sanj,…dan ljubezni tralalalalalala…
nakar so se zbudili v tej kruti vladi, ki bo v pičlih pol leta našo domovino pripeljala na kant :((
a s to hotu povedat Luka?
Joj, joj, Luka…tako “težke” (beri amaterske, nemogoče, nedopustne, sprijene) kolumne pa že dolgo ne!!!
Skomine, ki jih navajaš, se nas, realnih navadnih smrtnikov, niti slučajno niso dotaknile. Ne samo, da me ta poroka ni niti pod razno prevzela (nanjo sem naletel prisiljeno/posiljeno, ob gledanju poročil), ampak je ne bi nikoli kar tako poimenoval kot “poroka leta”! Ja, zakaj pa je to poroka leta? Ker se je večina medijev tako izrazila, in nič drugega. Tudi, ko sem se sam poročil je to bila (vsaj zame in moje najdražje) poroka leta, verjemi. Gre zgolj za poceni politični populizem, katerega mojster je JJ, ki zna množične medije izkoristiti veliko bolje kot drugi, in ti (mediji) mu ob tem, kakor tudi ob podpori lansiranja afer, še kako pomagajo.
Ko bo/če bo v naših glavah prevladal razum, ko bodo znanje in vsebine tiste o katerih bomo govorili in sodili, in ne zgolj in samo forma, nastopaštvo, spletke, manipulacije…argument (predvsem medijske) moči, ampak bo v ospredju moč ta pravega argumenta, bomo lahko srečni.
Vsem razumnikom, od tekstilne delavke do profesorja, pa samo en nasvet: ne pustite se zavesti, razmišljajte, sodite, ocenite tisto kar govorijo in delajo naši politiki (”levi in desni)”, ne pa kako zgledajo, koga so izbrali (in zakaj?), ker je to stvar vsakega posameznika, in videli boste, da bo v tej naši prelepi domovini veliko manj gorja.
POZDRAVLJENA SLOVENIJA!
PA ŠE TO: a vi nimate lektorja? Ali ga za nas, rajo na spletu, ne potrebujete?
Tole je ena sama foušija; Janez je taprau dec.
Se zelo strinjam z Angie in Lackom.
Odlična kolumna v napeljavi, izpeljavi in poanti. Za tolažbo lahko rečem samo, da vendarle ni vse v denarju, kaj šele čednih dekletih. Donald Trump nam z vsakim pojavom sporoča, da je plešavost neutolažljiva bolečina, verjetno še posebej huda, če preprosto nimaš nobenega aduta, zaradi kakršnega bi lahko osvojil dekle, ki uspeha ne bi merila samo s stopnjo plešavosti in v denarju.