8. julij, 2009 | Vasja Simić

„Kamen je padel na knjigo“

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

S temi besedami je solastnica lokala Cafe Open Barbara Rajgelj označila napad, ki se je zgodil na dan državnosti 25. junija. V njem je v času napada potekal literarni večer gejevske in lezbične literature kot dogodek Tedna Parade ponosa. Kontekst? Večplasten.

Na dan 27. 6. pred 40 leti so policisti vdrli v LGBT lokal Stonewall Inn v New Yorku in izvedli racijo s številnimi aretacijami in nasiljem, da bi pregnali tamkajšnje homoseksualce. Začel se je upor proti oblastem in s tem tradicija parad ponosa po celem svetu. S paradami ponosa se ne poudarja ponos na lastno spolno usmerjenost, saj je ta dana po naravi in ni stvar odločitve, ampak ponos na upor zoper (institucionalizirano) nasilje nad manjšino, ponos na moč, ki je potrebna, da narediš korak naprej, namesto da bežiš stran; ponos na to, da je skupnost stopila skupaj in tako postala močnejša.

Danes diskriminacijo nad spolnimi manjšinami producira zakonodaja preko izključujočih institucij prava, nasilje in teroriziranje pa (posledično?) izvajajo radikalne militantne skupine organiziranih mladih s paravojaškimi metodami. Pred dnevi smo bili priča dogodku, ki nam bi moral dati misliti! V glavnem mestu države, ki je celo predsedovala Evropski Uniji in bi jo zlahka umestili med razvite zahodne, je skupina zamaskiranih načrtovano in oboroženo napadla kulturni dogodek – literarni večer. Njihov namen je politične narave, to je prestrašiti in pregnati manjšino, ki po njihovem ne sodi v družbo. Uporaba metode, kot je neizzvan, načrtovan, agresiven in oborožen fizični napad, kaže, da bi to skupino maskirancev lahko oklicali za teroristično.

Ob takih dogodkih se ne sme problematizirati le pomanjkljivega dela policije, temveč pojava organiziranih napadov neofašističnih militantnih celic! Policija je v svoje delo vložila ogromno truda. Do napada je vseeno prišlo in po časovni premici se je, še preden policija ni zavarovala udeležencev literarnega večera, oblikovala in združila vsaj ena taka celica, ki je napadla. Pomembno je govoriti o vzrokih za to, kdo to izvaja, kdo ima od tega interese, kako to naredijo in zakaj to počnejo! Obračati pozornost na policijo pomeni zmanjševati težo dejanja teh maskiranih napadalcev z izgovorom, da uradni organ tega ni preprečil! Kot da je moralno povsem sprejemljivo in ni nikomur sporno, da skupine z neofašističnimi idejami vzgajajo in novačijo mladostnike? Je res potreben ponoven pregled zgodovinskih učbenikov? Saj ni minilo toliko časa!

Dejanje napada je bilo storjeno na štirih ravneh – napadena je bila Parada ponosa (10. člen: pravica do svobodnega izražanja), napadena je bila gejevska in lezbična skupnost (14. člen: prepoved diskriminacije), napaden je bil lokal Cafe Open, simbol za vrednote odprte družbe in družbe sobivanja (11. člen: svoboda zbiranja in združevanja), manifestiralo pa se je v napadu na naključnega(?) posameznika, Mitjo Blažiča (5. člen: pravica do svobode in varnosti). Navedeni členi so zapisani v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Rim, 4.11.1950).

Izvzemati iz konteksta zgolj enega izmed teh vidikov je premalo! Najbolj zaskrbljujoči pa je zagotovo napad na vrednote odprte in multikulturne družbe, saj ta močan signal subtilno preveva družbo zaenkrat brez močnega in predvsem bolj stalnega proti-signala, torej glasu ZA mirno sobivanje večih kultur v skupnem družbenem prostoru.

Če iščemo analogije takega ravnanja v zgodovini, jih najdemo brez posebnega truda, zaskrbljujoče pa so bile njihove posledice! V gospodarsko negotovih razmerah je tlakovana pot populističnim politikam, ki za trenutne razmere samovoljno iščejo, najdejo, sodijo, obsodijo in kaznujejo cel spekter notranjih in zunanjih sovražnikov, krivcev, grešnih kozlov. Iz nastale ignorance, nestrpnosti, zatiranja pravic so se brez izjeme razrasle strupene ideje totalitarizmov, najhujših režimov v zgodovini človeštva – in to nedaleč nazaj, le nekaj generacij!

Moralno sporna je torej tudi populistična politika, ki s produciranjem sovražnega govora ali zgolj zmanjševanjem teže dejanjem s takim ozadjem reproducira neofašistične ideologije, katerim je Slovenija že nekajkrat (komaj) ubežala – in za to plačala krvavi davek.

Zato je nujno, da se v kriznih časih govori tudi o človekovih pravicah. Zato je še pomembneje, da se v gospodarski krizi odgovorne oblasti ukvarjajo tudi, ne pa samo, z zakonodajo s tega področja. Ironično je, da če se napad ne bi zgodil, tudi Parada ponosa ne bi bila tako odmevna. Zatorej se lahko vprašamo, kateri skupini sploh več pomeni medijska izpostavljenost LGBTIQ skupnosti! In če pregledamo zadnjih nekaj dni, kdo so bili tisti, ki so se s tem vprašanjem najbolj ukvarjali?

„Kamen je padel na knjigo“ nam pove tudi, da je lezbična in gejevska skupnost del širše družbe, da razvija svojo kulturo skupaj s kulturo družbe in da ne obstaja le en dan na leto, na dan Parade ponosa, marveč še 364 drugih dni. Da je aktivna in ne zgolj aktivistična, da je bolj introvertirana kot ekstrovertirana, da je samozadostna in neškodljiva. Da ima prijateljske vezi izven okvirjev spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza in da je doprinos k multikulturni slovenski družbi. Da si deli z njo vrednote. Zato je pomembno povedati, katere vrednote so bile napadene na dan državnosti. Naše skupne vrednote. Ene s kamni in baklami ter besedami, druge pa z molkom.

Vasja Simić

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
16 x komentirano
  • EgonAlter je rekel/-la:

    Vasko, odlično si to napisal!

  • bronjo je rekel/-la:

    Odličen komentar!

  • John je rekel/-la:

    Vasko, film Milk si gledal? Če ne si ga poglej … http://www.imdb.com/title/tt1013753/

  • Tovariš je rekel/-la:

    Nevem zakaj se čudite takšnim napadom in iščete vzroke za njih v nekih zlobnih militantnih neofašistih - to so le posledice.

    Malo poglejte okrog sebe - pred nosom nam propada 10 generacij mladih od 15 do 25 leta, ki nimajo nobenega mesta v družbi, še glasu ne. Če greste za vikend skozi center na vsakem vogalu ležijo opiti mladostniki z najcenejšim vinom, ki hočejo pozabiti na svet okrog sebe. Stanje že spominja na kakšno Ukrajino samo še lepilo morajo odkriti.

    S čim se pa ukvarja cela država zadnji čas - s kapricami 100 pedrov, med tem, ko ji za 10 generacij mladih dol visi. Nič čudnega ni potem, da se najde nekaj mladih in gredo potem napadati pedre - in potem sledi nov udarec za mlade - 3 šivi na pedru so več vredni od 8 let mladosti, kolikor zapora jim grozi.

    Če je kaj zaskrbljujočega pri vsem skupaj je to, da so mladi že tako udani v usodo, da je bilo napadalcev samo 10 in ne 1000.

  • NoMercy je rekel/-la:

    mah, teh vsaj instuticialno nihče ne ovira - OK borijo se za to, da bi bili birokratizirano pošlihtani :)
    ————–
    meni vse inštitucije, cerkev, žena, okolica, znanci, …. branijo imeti legalno več babnic !! - to je problem => v omejevanju!!

  • snoop je rekel/-la:

    Tovariš: zakonodaja je zelo jasna za fizični napad. Tko da “8 let mladosti” je izgubljenih po njegovi lastni krivdi. Ne moreš tega opravičevat s tem, da nekateri mladi ne vejo kaj bi sam s sabo. Jaz sem star 20 let in se sam preživljam. Se pa strinjam da je šolstvo v kurcu. Sicer je pa sreča, da jo je Blažič odnesel zgolj s tremi šivi, mnogi geji (tudi na lanskoletni paradi) so končali v mnogo hujšem stanju (napadalci pa niso bili najdeni in kaznovani).

    Drugač pa, mamo tudi organizacije za združevanje mladih. Naj se tudi oni politično angažirajo. Men se ne zdi noben argument, če analogiziram, da se pritožuješ, češ, kaj se Križnar bori za otroke v Afriki, ko pa je pri nas toliko problemov. Izvoli in naredi kaj za slovenske otroke, mislim, da te bo tudi Križnar moralno podprl, kot mnogo tistih, ki samo doma sedijo in žal nič ne nardijo.

  • zirosi je rekel/-la:

    Ponos je občutek velike etične in moralne vrednosti - zato so pedri na paradi ponosa takorekoč na istem kot vsi homofobi (s to razliko, da pač oni mislijo, da lahko tudi pretepajo, zato, ker oni pa niso pedri, ampak nekaj več - najlaže je seveda vse skupaj pripisovati abstrakcijam, kot je sovražni govor, ne pa patetičnim spreobrnjenim vrednostnim sistemom: eni za svoj ponos tudi pretepajo, drugi pa tudi paradirajo).
    Na nekem simbolnem nivoju se gre homoseksualska ekipa podobno nasilje nad stvarmi kot zakrinkani junaki: recimo s temi njihovimi bednimi označevalci, kot je gejevska ali lezbična literatura, s tem pravzaprav pljuvajo v lastno skledo. Če naj bi bila literatura nekakšna umetnost, potem je ta njena umetniška vrednost predvsem v njeni univerzalnosti, ne pa v nekakšni partikularnosti (poudarek je najprej in predvsem na tem, KAJ, ne pa KDO, piše), ali pa so umetniško takšni siromaki, da morajo zraven dodajati še nekakšen dodaten označevalec, zaradi katerega naj bi popisan list papirja postal umetnost (v smislu tudi pedri so umetniki, če že ne kar tudi pedri znamo pisati). Glede na to, da imamo cel kup resnih literatov, ki so bili homoseksualci pa njihova dela ne nosijo takšnega označevalca, bo najbrž res držalo, da je tako imenovana “homoseksualna literatura” navaden bullshit.

  • kaktus je rekel/-la:

    Torej g. SIMIĆ, NASTAVLJAJ BUČO, DA SE BO O TEBI SLIŠALO IN POSTAL BOŠ POPULAREN , heroj !
    Zelo poceni populizem za eno prasko tam za ušesi !
    Po tvojem razlaganju, bi bil lahko napad na vernika , napad na institucijo - cerkev, na osebo- vernika in hkrati na veroispoved kot osn. pravico ! Ne verjamem, da ste zmožni meriti to z istimi vatli ! Kolikokrat smo že bili verniki in cerkev napadeni ravno od teh istospolnih praktikov , zato molčite !
    ” Žurnal”z dne, 04. 07. 2009 na strani 16 in 17 pove vse, da se te skupine igrajo neodgovorno tudi napram sodržavljanov,davkoplačevalcev. Gre za enorm porast bolezni SIFILISA, AIDSA, ki zahtevajo drago in dolgotrajno zdravljenje ! Zaradi teh razvratov pa nastradajo med ostalimi tudi povsem nedolžni in ničesar krivi morda naivni ljudje ali celo novorojenčki ! KATASTROFO NAM KUHATE !

  • snoop je rekel/-la:

    kaktus, tudi če to glede bolezni res velja (pa bi blo treba več kot samo en članek v časopisu da bi to potrdili, recimo kakšna znanstvena raziskava), to ni nobeno opravičilo za fizično nasilje.

    Da bi se pa kako slovensko LGBT združenje fizično spravilo nad vernike, pa prvič slišim.

    “KATASTROFO NAM KUHATE!”

  • snoop je rekel/-la:

    no, tale zgornji citat (hvala vam vest za escaping, res…) je tipični primer homofobije (= strahu pred homoseksualci). Se imaš bolj za bat recesije, pomanjkanja samostojnega mišljenja in fizičnega nasilja organiziranih skupin kot homoseksualcev.

  • aha je rekel/-la:

    @zirosi

    Zame je pa nepošten nekdo, ki je študiral filozofijo, pa ne oznanja javno, da je v njej nekaj zeloo homoseksualnega, od začenjanja s filozofijo, ki naj bi jo vžigala deška lepota, do “zrele” filozofove želje, ki ni nespolna ampak obojespolna, želja po “Enem”(po “bogu” - to ti bo gotovo ljubše), filozofova želja dreza v samo travmo spolne razlike, in je zato zelo “pedrska”.
    Če imaš vse odgovore v malem prstu, boš zlahka pri sebi vedel:ali si za, ali pa si proti emnacipaciji homoseksualcev.
    Tudi jaz imam zadržke do zmot in zablod gay aktivizma, mnoge njihove ideje res prej prispevajo k zatiranju kot pa k osvoboditvi - a zato so zame gayi še dvakrat bolj žrtve - tujih in lastnih idej. Kljub vsem tem “zablodam” in nestrinjajnu, obstaja ena poenostavitev: ali si za, ali pa si proti.

  • zirosi je rekel/-la:

    @aha
    Glede na to, da se počutim kot lezbika, ujeta v moškem telesu, lahko rečem, da sem za emancipacijo (čeprav niti ne vem, za emancipacijo od česa).
    Kar pa se tiče oznanjanja homoseksualnosti filozofije, ki naj bi jo vžigala deška lepota, pa se mi zdi, da je zadeva tukaj zgrešena in najbrž predvsem prenapihnjena.Grki so bili moška kultura, kjer so ženske večinoma veljale približno toliko kot sužnji, vsekakor pa so bile cenejše od dobrega konja (kot pravi mojster: “Ženska je kot štedilnik: dobro je, če jo imaš, povsod je pa res ne moreš vlačiti za seboj”).

    Zato jaz pri iskanju izvora filozofije raje kot homo-spekulacijam sledim temu, kar so povedali, na primer, Aristotel (to je tisti možak, ki se v nekem koprodukcijskem filmu o Aleksandru velikem nikoli ne pojavi) je v Metafiziki lepo zapisal, kje je izvor filozofije: v spraševanju, zakaj sploh kaj je in zakaj ni raje nič, ne pa v nekih libidalnih željah. Čista teorija je presežek vsega psihoanalitičnega sranja, saj je njeno bistvo v tem, da ne potrebuje ničesar drugega kot samo sebe. Tako je lahko Arstotel rekel, da so zares srečni samo bogovi in živali, med ljudmi pa mogoče teoretiki.

  • aha je rekel/-la:

    @zirosi
    Šlo je preprosto kmečko vprašanje, si za ali proti? Vprašanje je bilo seveda retorično, ker poznam tipičen odgovor nanj: ti si nad tem, ti brezinteresno zreš(theoria) - za razliko od ostalih, ki imamo neke skrite interese.
    Torej si za, samo ne veš za kaj se gre? Ne veš za kaj se gre, pa vseeno pišeš napotke, kritike, o tej temi?
    Kot zapostavljana ženska v “moški” filozofiji, bi morala še toliko bolje poznati feministično teorijo, kjer brez “sranja” psihoanalize pač ne gre. Kot lezbijka pa bi sploh imela v malem prstu problem spolne razlike, problem, ki notranje povezuje feministično in homoseksualno teorijo. Ker se tako “šegavo” izražaš o teh problemih, sumim, da nisi niti ženska, niti lezbijka, niti nisi za emancipacijo homoseksualnosti - vse to brezinteresno seveda.

  • zirosi je rekel/-la:

    @aha
    Menda sem odgovoril.
    Čeprav se mi zdijo določene zahteve preprosto absurdne in zapletene v lastno narcisitično-potrošniško logiko, me načeloma zaenkrat ne motijo. Najbrž se ti zdi, da veš, kaj si mislim in bi raje videl, da rečem, da sem proti, zato bom rekel, da sem za.
    Sem pač to kar sem: lezbika v moškem telesu, skratka bolj ali manj navaden “heteroseksualec” običajnih želja (ubit fotra pa pofukat mater in smo na konju).

    Filozofija je samo filozofija ali pa je bulšit. Merilo je lahko samo resnica ali realnost (z več objekta kot subjekta), ne pa razne iskrenosti, orientacije, tolerance, demokracije, pravice, estetike, morale, pravila, okusi, religije, teologije…

    Po moje je seksualna orientacija stvar preddoločenega okusa, o okusih pa se ni vredno prepirati; prav tako ne verjamem, da bi katerikoli okus lahko sam po sebi pripeljal do kakršnihkoli plodnih teoretičnih rezultatov. Na podlagi tega, da imam raje sladko kot slano ne more biti neka izjava, ki jo podam, niti malo bolj resnična. Če grem raje na hamburger, kot na tortico tudi ne.

  • aha je rekel/-la:

    Tale stran je že mrtva, zato se ne splača razčlenjevati povedanega.
    Lahko pa skrajšam: bulšit.

  • zirosi je rekel/-la:

    @aha
    Skratka vse tele homo/lezbo/feministične filozofije so predvsem bulšit, menjen zbujanju pozornosti…