17. julij, 2009 | Vest

TAKLE MAMO 077 - poboji talibanov, vohuni v Libanonu, plinske igre …

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS


HD Vimeo

PREISKAVA POBOJEV TALIBANOV
V ZDA se povečuje možnost, da bi prišlo do preiskave pokola vsaj 2000 talibanskih ujetnikov s konca leta 2001. Pokol so zagrešile enote Severnega zavezništva pod poveljstvom generala Dostuma. Del talibanskih ujetnikov se je zadušil med prevozom v kontejnerjih, kamor so jih stlačili med 200 in 300 naenkrat. Preostali so bili postreljeni, njihova trupla zakopana v puščavi. Zaradi morebitnih preiskav so bile po letu 2006 množične grobnice odkopane, trupla odstranjena. Busheva administracija je preprečila vsaj tri zvezne preiskave o vojnih zločinih. General Dostum je bil na plačilni listi Cie in sodeloval z ameriškimi enotami za posebne naloge. Podobno se je obnašala afganistanska oblast, general je danes vodja generalštaba afganistanske vojske. Sedanji predsednik Obama preiskavi ne namerava nasprotovati, čeprav ministrstvo za obrambo in FBI ne nameravata sodelovati, ker ni dokazov, da bi pri tem zločinu sodelovali pripadniki ameriške vojske.

VOHUNI V LIBANONU
Varnostni svet ZN je zaskrbljen zaradi odkritja velike izraelske vohunske mreže v Libanonu. V zadnjih mesecih je bilo aretiranih 30 ljudi, med njimi tudi visoki predstavniki libanonske vojske in policije. Največji del dvojnih agentov je bil odkrit kot del izraelske operacije »Presenečenje ob zori«, ki se je začela leta 2006 pred napadom na Libanon.
Kljub premirju sta formalno sta državi še vedno v vojni, v Libanonu se izdaja države lahko kaznuje s smrtjo. Po oceni generalnega sekretarja ZN mir na območju poleg vohunjenja ogrožajo še tihotapljenje orožja, atentati, bombnih napadi, stalno kršenje libanonskega zračnega prostora ter nespoštovanje razmejitvene črte med državama. Zahteve iz resolucije Varnostnega sveta ZN 1701, s katero je bilo sklenjeno premirje, še vedno niso povsem uresničene.

DUHOVI ČEČENSKE VOJNE
V Rusiji je bila umorjena še ena borka za človekove pravice. Ko je odšla iz stanovanja v Čečeniji, so jo ugrabili, njeno truplo je najdeno v nekem gozdu v Ingušetiji devet ur pozneje. Natalija Estemirova je preiskovala ugrabitve, mučenja in izvensodne poboje, ki so jih izvajali vojska in oborožene milice v Čečeniji in na Severnem Kavkazu. V zadnjem času je preiskovala serijo požigov hiš, ki so jih izvajale milice s podporo države. Sodelovala je tako z Ano Politkovsko kot Stanislavom Merkelovom, ki je bil ubit januarja letos. Je prejemnica nagrade švedskega in evropskega parlamenta. Organizacija, za katero je delala, verjame, da so v njen uboj vpletene tajne službe. Ruski predsednik Medvedjev je zaradi umora izrazil ogorčenje in ukazal preiskavo na najvišjem nivoju.

PLINSKE IGRE
Nigerija, Niger in Alžirija so podpisale pogodbo o gradnji plinovoda, ki bo transportiral nigerijski plin v Sredozemlje. Dolžina plinovoda bo skoraj 4200 kilometrov, na evropske trge bi lahko pošiljal 30 milijard kubičnih metrov plina letno, vrednost projekta je ocenjena na 9 milijard evrov. Nigerijske plinske zaloge so ocenjene na 180 triljonov kubičnih metrov in so sedme največje na svetu. Francoski Total, angleško-nizozemski Shell in ruski Gazprom so pripravljeni investirati v projekt. Čeprav Evropska unija upa, da se bo podobno kot z Nabucom rešila odvisnosti od ruskega plina, je prav Gazprom tisti, ki ima prednost pred zahodnimi energetskimi družbami. Prejšnji teden je z nigerijsko plinsko družbo podpisal 2,5 milijarde $ vredno pogodbo o izgradnji novih rafinerij, plinskega omrežja in elektrarn. Glavni pomislek pri gradnji plinovoda do Sredozemlja je varnost in zanesljivost oskrbe. Nezaščiten plinovod bi zlahka postal tarča tuareških upornikov ali Al Kaide, ki delujejo na nenaseljenjih in nenadzorovanih območjih Sahare.

PRAZNOVANJE REVOLUCIJE
V noči pred francoskim državnim praznikom, ki obeležuje začetek Francoske revolucije, je mladina iz predmestij praznovala na svoj način. Pri tem je zažgala okoli 320 avtomobilov in se spopadla s policijo. V spopadih je bilo ranjenih 13 policistov in aretiranih 240 mladostnikov. Država je praznik obeležila s precej dražjimi vojaškimi paradami in ognjemeti.

KANADSKA AZILNA POLITIKA
Kanada je uvedla vize za državljane Mehike in Češke. To je storila zaradi porasta prošenj za politični azil. Od leta 2007 je prošnjo vložilo 3000 čeških in 9400 mehiških državljanov. Večino čeških prošenj so vložili pripadniki romske skupnosti, ki se čutijo ogroženi zaradi napadov pripadnikov ekstremne desnice. Kanada jim je odobrila skoraj 85% zahtev. Češka vlada se je na kanadsko potezo odzvala ostro. Protestno je odpoklicala veleposlanika, namerava pa, kljub kršenju skupne evropske vizumske politike, uvesti vize za kanadske državljane.

S PRODAJO ORGANOV IZ FINANČNE KRIZE
Prodaja človeških organov je bila dosedaj vezana na globalni jug in dele nekdanjega Vzhodnega bloka. Finančna in gospodarska kriza je pripomogla, da se takšnih dejanj iz obupa lotevajo tudi v Italiji. Čeprav so takšni posegi v Italiji prepovedani, dobivajo bolnice čedalje več ponudb za prodajo organov, oglasi za prodajo organov se pojavljajo na spletu. Večina donatorjev zato oddide na operacijo v Romunijo, Bolgarijo, marsikdaj pa tudi v Turčijo, Izrael in Palestino. Cena za ledvico se giblje do 50.000 evrov.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
4 x komentirano
  • NoMercy je rekel/-la:

    Katja ?!?!?! samo v majčki prosim - vsaj zdaj, ko je poletje :P

  • luka je rekel/-la:

    katja, razočaran sem….

  • luka je rekel/-la:

    :)

  • cvek je rekel/-la:

    Če bi bilo zdravstvo usposobljeno že takoj po vojni presaditev, bi bili zopet kom. partijci tisti, ki bi se s prodajo organov ” NA ZAHOD” za zveličavne devize, okoriščali ! TOLIKO DOBRO JIH POZNAMO, NIČ JIM NI BILO BOLJ SVETEGA OD KORISTOLUBJA , DENARJA !