Excel : Word. Vodi Excel!
Od nekdaj sem si želel delati v trafiki! Od tam ima človek zagotovo najboljši vpogled v dejansko medijsko stanje … Le to še zdaleč ni zavidljivo. Vsem največjim »konjem« branost nezadržno pada! Delo, Dnevnik in Večer, denimo, kot še vedno najbolj kredibilni tiskani mediji, se spopadajo z vse nižjimi ratingi branosti. Bralci jim očitajo vse mogoče: politično opredeljenost in naravnanost, podrejenost točno določenim političnim opcijam, neinovativnost in lakajstvo novinarjev, brezhrbtenične urednike, predolge tekste, dolgočasne tekste, premalo fotografij, grozno slovnico, preveč člankov, ki opisujejo domačo meglo in premalo tistih, iz katerih bi lahko izvedeli, kaj se dogaja po svetu, izven domačega zapečka. Že zdavnaj so namreč začeli krčiti dopisništva po tujini. Časov, ko smo bili neuvrščeni že dolgo ni več! Bojim se, da smo zdaj dejansko neuvrščeni! Brez uvrstitve v medijskem tekmovanju …
Menim, da so za tako klavrno stanje krivi vsi tisti, ki na glas trobijo, da se je treba bralcem prilagajati. To so predvsem lastniki vseh teh medijev, ki so intelektualno in moralno sicer povsem na psu. So funkcionalno nepismeni, Dostojevskega pa bi brali le v primeru, če bi bil napisan v Excelu. To je očitni spopad Excela proti Wordu, številk proti črkam. Za zdaj zmaguje Excel!
Vsi ti lastniki medijev, ki so zaostali v času, ko še niso brali, ampak le zrli v otroške slikanice, prepolne velikih in živahnih slik (danes fotografij), vršijo stalni pritisk na urednike – pod pretvezo pozitivnega finančnega poslovanja. Od urednikov ZAHTEVAJO naj se prilagodijo bralcem. Uredniki, željni solidnih odnosov in solidne plače, pa kot kokoši kratkomalo pozabijo na bistvo njihovega poslanstva – delovati v službi profesionalizma in bralne kulture.
Predvsem pa pozabijo na osnovno bistvo: v trenutku, ko se medij prilagodi bralcu, bralca podcenjuje!
In kdo podcenjuje bralca? Tisti, ki mu ponudi zgolj toliko, kolikor naj bi bil (po njegovem ali pa glede na določene trende) zmožen dojeti. Saj veste, instant teksti so za utrujene, lahko čtivo pa za bebce … Trende pa, vemo, spreminja edinole človek, ki bi moral prejeti čim več, ne pa čim manj!
Članek oziroma tekst, ki je sestavljen iz treh napisanih vrstic in osemnajstih fotografij, je zame osebno, kot bralca, podcenjujoč. Gledam namreč televizijo, ki je točno temu tudi namenjena in ustvarjena; berem pa … besedilo, zapis, tekst … (Slednji mora biti seveda vrhunsko napisan, če ni, je krivda na uredniku, ki je nepismenega zaposlil s pisanjem.) Le kako bo človek prebujal svojo domišljijo, če pa mu je praktično vse prineseno na pladnju? Človek je namreč bitje, ki deluje po znanem principu – po liniji najmanjšega napora. Je pa tudi bitje, ki potrebuje zglede, koordinate, s katerimi se ravna, osmišlja.
Zdi se, da so krojači bralne kulture (branosti) zamenjali vlogo z odjemalci. Namesto, da bi jim bili zgled in jim postavljali vse zahtevnejše naloge in ovire, krepili njihov um (um nacije), je ravno obratno, vsi ti učitelji se zdaj zgledujejo po učencih in jim v zahvalo ponujajo vse (b)lažje naloge.
Trenutno stanje v ne le slovenskih medijih je namreč naravnost paradoksalno. To je stanje, ko učenci učijo učitelje in jih rotijo za instantno obliko življenja. Tako kot bralstvo pa so se podobnega instant načina naužili tudi uredniki, talci lastnikov in njihovih Excel tabelic, ki so medtem prenehali z branjem člankov (in jih na podlagi tega vrednotiti); zdaj jih samo še merijo! Veliko lažje je namreč tekst izmeriti kot pa ga prebrati. Se strinjate?
Že iz časov Šuvarjevega usmerjenega izobraževanja pa je znano, da lahko le izbran sloj ljudi (za)vlada večini. Ta hip se s podcenjujočim odnosom do bralstva rojeva sloj ljudi, ki bo zavladal nepismenim in … ovcam.
Lovro Kastelic
Novic ni, informacije so copypaste in vse preveč smo zaprti v svoj mali svet.
Tako ostane le internet.
jah, končno se spoznava, da to niso konji ampak kljuseta, če ne celo osli :P
—————
in dokler bodo pisci razmišljali ekonomsko (za takšen denar napišem samo tako dobro) in novinarji riti ploščili na stolih ob pisanju in komentiranju blogov, namesto drgnili kljuke in trošili podplate … kaj naj pa bi bilo bolje - in zakaj?
Stanje v premnogih medijih je res obupno.
Vedno znova pa sem presenečen, kako bebave in prazne članke lahko kak t.i. novinar napiše.
In taki ljudje, vsaj nekateri, imajo celo diplomo FDV?
Lepo, da ste opozorili na situacijo oziroma problem.
a si ti malo mazohista, da bereš kaj novinarji pišejo :)
Lovro,prav ti sodiš med tisto skupino ivalidnih iz FDV,ki poneumlja , ponižujde,pohablja slovenskega bralca.Bebava žurnalistika v rokah rdčuhov povzpetnikov in njihovih šleparjev.
še nasvet kako naj drugače pride do kakšnega € manjka
Odličen tekst!
Js sem pa prepričan, da je težava v bralcih. Mediji pišejo, kar se prodaja. Če bralci kupujejo rumeni tisk, bo ta prevladal oz. je će. Če bi bralci zahtevali višji nivo, bi se mediji prilagodili. Žal samo v utopiji, ker ljudstvo se rade volje poneumlja. Prideš lažje skoz življenje, če ne razmišljaš preveč.:)
PREVLADA EXCELLA PROTI WORDU! odlična primerjava, ki izraža vse bolj prevladujočo miselnost, da se tisti, ki znajo računati, spoznajo na vse. Blazno narobe je in blazno mi gre na živce, ko slišim, kateri “finančni strokovnjak” bo spet reševal krizo v določeni stroki (pa naj bo ta izmišljena ali ne); ne gre samo za medije, pač pa za splošno podrejanje turbo kapitalističnim principom instant (kot sam praviš) rešitev in kratkotrajnih finančnih uspehov, ki izpuhtijo še mnogo hitreje, kot so bili ustvarjeni- saj za njimi ni vsebine, stroke, ni strasti ustvarjati in graditi.
Se strinjam z zgoraj napisanim, dodal bi samo to, da mora novinar včasih delovati na svojo pest, tudi preko urednika. Medij sedanjosti in prihodnosti je pa tako in tako internet.
@ Lovro Kastelic: ti si informacijski idijot (za telebane so napisane knjige)! Tako pri excelu kot wordu gre za bitke: 0/1, +/-, Da/Ne.
In bitkom je vseeno kako jim rečeš: word, excel, mail, blog, Vest, ….
Pa še: tako kot v wordu se da tudi v excelu pisati tekste in tako kot excel podpira računanje tudi word podpira matematične operacije v tabelah.
Ko boš znal pisati tako, da bo napisano imelo tudi npr. okus (ki se ga občuti fizično!) se pa javi s kakšno primerjavo. Do takrat gre pa v vsakem tekstu za percepcijo pisočega in tistega, ki bere kaj je kdo “mislil”. Misliti ti pa (še) ne gre.
—
Se opravičujem vsem, ki so kvalificirani idijoti za uporabo termina v zvezi z avtorjem bloga.
Dragi, nomercy. Veš, saj svet ni tako grd, da bi človek moral tako brezdušen ostajat. Mislim, kaj si želel povedat?
Se strinjam z avtorjem. Sicer je nemogoce metati vse v isti kos, se vedno so tako novinarji kot uredniki, ki mislijo s svojo glavo, ampak trend nedvomno gre v opisano smer.
Hm,
Zame kot bralca je podcenjujoče, če moram prebrati, cel traktat, da pridem do bistva, če sploh pridem. Če nekaj v tiskanem mediju pišeš, je treba prodat, to ti je jansno. Aja, ljudje gledajo, ne berejo.
Jaz pa ne bom komentirala bitkov. Prispodobo smo razumeli tisti, ki smo jo, za ostale, ki je ne razumejo, se ne bom sekirala :-) Fenomenalno napisan komentar.
Odgovorni novinarji morajo in lahko pišejo kar in kakor hočejo.
Zgražanje nad rumenim je navadno naslajanje in hranjenje samovšečnosti.
Problem medijev je res popolna podrejenost, so le oglasna sporočila. Če bereš Miheljaka ne bo nikoli pohvalil Janše, če bereš Šurlo ne bo nikoli pohvalil Pahorja. Zakaj bi kupil časopis, če vem kaj v njem piše. Že leta enako. Potem se pa jamra da naklada pada, da ni nivoja, da se žali zahtevno bralstvo.
Prilagajat se je potrebno bralcem, ne pa politiki in kapitalu, pa bo.
Lep članek. Strinjam se s tabo. Danes Slovencem povzroča težave že malo daljši tekst… zdi se jim da berejo cel traktat… bognedaj da bi v roke vzeli npr. Le Monde, al kakšno knjigo… al kaj podobnega… sej jim lahko pregorijo varovalke v glavi…
Brati in Misliti je izgleda za ene zelo težko opravilo. Ti običajno rabijo svojega pastirja…
So pa tudi svetle duše… ki jim je branje in mišljenje v užitek… Hvala bogu za take osebe…