Vest

Spoštovani gospod
red. prof. dr. Rado Bohinc
Rektor Univerze na Primorskem
Titov trg 4
6000 Koper

Babna Gora, 20. VIII. 2009

ZADEVA: ZAHTEVA ZA ZAŠČITO AKADEMSKE SVOBODE IN AVTONOMIJE

Cenjeni gospod rektor,

18. junija 2009 sem od kolega z mariborske univerze, ki ga ne poznam, prejel spodnje elektronsko sporočilo:

pozdravljeni,

pišem vam na pobudo bojana borstnerja, da sem jaz tisti, ki naj bi prevzel predmet retorika in argumentacija na fhs v kopru. razlogi so v tej krizi finančne narave oziroma nabiranje zadostnega števila ur za polno obvezo. bil bi vesel, če bi me seznanili z vašim načinom dela in materiali, ki ste jih uporabljali, da bi lahko, če bo tako daleč prišlo, zagotovil približno isto kakovost predavanj in vaj, kot ste jo vi.

lp.,

janez bregant

Iz zapisanega je moč razbrati, da naj bi mariborski kolega prevzel predmet Retorika in argumentacija, ki ga izvajam na FHŠ, kakor tudi, da mu učna snov, ki naj bi jo poučeval in učni materiali, ki naj bi jih pri tem uporabljal, niso najbolj znani.

Iz sporočila je mogoče tudi nedvoumno razbrati, da me mariborski kolega informira o dejstvu, da bo s študijskim letom 2009/10 on prevzel moj predmet (zakaj predmet označujem kot svoj bo jasno v nadaljevanju), posredno pa tudi, da ga je v zvezi s tem kontaktiralo vodstvo FHŠ. Sam namreč o tem ne vem nič, vodstvo FHŠ me o tem ni obvestilo niti uradno niti neuradno. Prav tako o tem ni bila obveščena moja asistentka (zdaj že docentka), ki z morebitnim odvzemom predmeta ostaja brez zaposlitve, kljub temu, da so študenti in študentke njeno delo ocenili s čisto 5 (kar se na FHŠ takorekoč ne dogaja).

Dovolite, spoštovani gospod rektor, da Vas ob tem neakademskem, neprofesionalnim in neetičnim ravnanjem vodstva FHŠ, spomnim oz. opozorim na nekaj dejstev.

Na Fakulteti za humanistične študije Retoriko in argumentacijo poučujem od leta 2002. Za predmet sem napisal tudi učni načrt, saj predmet v takšni obliki na FHŠ prej ni obstajal in še vedno ne obstaja na nobeni od drugih fakultet (ne v okviru UP, UL ali UM). Učna načrta za podoben predmet sem na željo Visoke šole za zdravstvo in Pedagoške fakultete napisal tudi za ti dve članici UP. Ker, kot sem že omenil, takšen predmet ne obstaja na nobeni od fakultet UP, UL ali UM, sem učni načrt zanj tudi avtorsko zaščitil, vsako neavtorizirano uporabo oz. zlorabo pa bom preganjal z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi. O tem Vas je, kakor tudi vodstvo FHŠ, podrobneje obvestila že moja pravna zastopnica.

Poleg učnega načrta za visokošolski predmet Retorika in argumentacija (in številne druge slovenistične predmete na FHŠ, ne le tega) sem tudi avtor učnega načrta za obvezni izbirni predmet Retorika v devetletki, urednik in soavtor edinega osnovnošolskega učbenika za ta predmet ter avtor in soizvajalec edinega verificiranega programa doizobraževanja učiteljev in učiteljic retorike v osnovnih šolah.

Retorike in argumentacije pa ne predavam le v Sloveniji, temveč sem vabljen predavatelj s tega področja na številnih uglednih univerzah v tujini. V študijskem letu 2009/2010 imam tako že potrjena vabljena predavanja in kurze na univerzah v Lodzu, Lancastru, Padovi, Bruslju, Antwerpnu, Amsterdamu in St. Petersburgu (reprezentativen seznam prejšnjih predavanj na tujih univerzah je dostopen v mojem zapisu v bibliografski bazi COBISS).

Rezultat intenzivnega mednarodnega sodelovanja in številnih mednarodnih povezav so tudi številne publikacije, mednarodne in domače. Po številu točk v sistemu SICRIS tako daleč presegam druge člane Oddelka za slovenistiko (tik pred izidom pa sta še dve domači in dve tuji knjigi). Rezultat intenzivnega in obsežnega sodelovanja je tudi mednarodna konferenca o retoriki in argumentaciji Speaking and Thinking a Better World, ki sem jo l. 2006 organiziral v Kopru in se je je udeležilo 120 udeležencev iz 19 držav, izbor najboljši prispevkov pa je bil objavljen v knjigi Understanding Argumentation. Work in Progress (SicSat, University of Amsterdam). Ta konferenca je daleč največja mednarodna konferenca, ki se je kdajkoli zgodila na FHŠ (in, verjetno, ena večjih v okviru UP).

Rezultat intenzivnega mednarodnega sodelovanja je tudi veliko število bilateralnih pogodb (Erasmus oz. LLL), ki sem jih vzpostavil v dobro in za potrebe FHŠ; gre za kar 7 pogodb z univerzami v Trstu, Padovi, Lancastru, Madridu, Amsterdamu, Antwerpnu in Bruslju (pri čemer sta dve ekskluzivni, saj za sodelovanje z U. v Lancastru in Odprto univerzo v Bruslju vlada izredno povpraševanje in pogodbe sklepata zelo selektivno).

Verjetno se boste spomnili, cenjeni gospod rektor, tudi precejšnjih naporov, ki sem jih vložil v sklepanje multilateralne pogodbe med devetimi univerzami srednje in vzhodne Evrope (tudi U. na Primorskem), pri čemer sem se bil prisiljen pripravljalnega in koordinacijskega sestanka v Romuniji udeležiti na lastne stroške, saj UP pri tem ni bila pripravljena sodelovati. Za nameček se na pogodbi, ki jo je promptno in z veseljem podpisalo šest rektorjev, že od maja nabira prah prav na Vašem rektoratu, Zakaj verjetno veste le Vi in Vaši sodelavci, morda pa tudi ne, vsekakor pa takšno (ne)ravnanje blokira sodelovanje med tistimi univerzami, ki si skupnega dela želijo. Škoda, da Univerze na Primorskem ni med njimi …

Pa to ni tema tega pisanja, naj se vrnem k problemom FHŠja. Zaradi dobrega in, upam si trditi, požrtvovalnega dela s študenti, so moje študentske ocene nadpovprečne (ocene moje asistentke, dr. Janje Žmavc, pa še mnogo bolj), mojega mentorstva pri diplomah pa si želijo tudi študenti drugih oddelkov (Oddelek za slovenistiko je prvo diplomo zabeležil šele v lanskem letu). Kolegica Alenka Virant je za svojo podrobno in obsežno diplomo (160 strani besedila) prejela celo Bartolovo nagrado - potem pa, razočarana, ugotovila, da FHŠ ni poskrbel za vpis naziva “diplomant/ka kulturnih študijev in antropologije” v register na Zavodu za zaposlovanje, pa tudi na MŠŠju o takšnem nazivu niso nič vedeli. O problemu je kolegica obvestila tudi Vas, cenjeni gospod rektor, in Vas prosila za pomoč, pa od Vas ni dobila nikakršnega odgovora …

Leta 2004 sem bil izvoljen v naziv rednega profesorja retorike in argumentacije in s tem postal prvi redni profesor Univerze na Primorskem in edini redni profesor, habilitiran za področje retorike in argumentacije (ob tem mi dovolite pripombo, da univerze, ki to ime zaslužijo, s svojimi rednimi profesorji, še zlasti prvimi, ne ravnajo kot s kosi smeti; to je, očitno, še ena od speficik Univerze na Primorskem …). Istega leta sem prevzel tudi predstojništvo Oddelka za slovenistiko, ki sem ga vodil do l. 2008. Leta 2004 je bil Oddelek za slovenistiko povsem na začetku svoje poti, saj je obstajal takorekoč le na papirju, kot program, ki ga je šele potrebno udejaniti, kar je v praksi pomenilo soočanje s številnimi kadrovskimi in logističnimi problemi (prav primer Univerze na Primorskem in Fakultete za humanistične študije dokazuje, da trditev nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Jureta Zupana, da namreč Slovenija potrebuje 10 univerz, ni v ničemer utemeljena; FHŠ ne bi nikoli zaživel in preživel brez predavateljev iz Ljubljane, Maribora, pogosto pa tudi iz zamejstva). Vse probleme sem skušal reševati skupno in odprto, na sejah oddelkov, ki jih je bilo v štirih letih 18. Kot predstojnik sem na oddelku uvedel “prostovoljno” tajništvo, predvsem za potrebe študentov (sredstev za “redno” oddelčno tajništvo FHŠ bojda nima) - poteza, ki jo je prevzela večina oddelkov na FHŠ. Za kvalitetnejši potek študijskega procesa sem kot predstojnik uvedel redna, polletna, srečanja predavateljev s študenti - poteza, ki jo je prav tako prevzela večina oddelkov na FHŠ. Skupaj s kolego dr. Jonatanom Vinklerjem in ob požrtvovalnem delu nekaterih članic oddelka (dr. Janje Žmavc, Vladke Tucović in Valentine Parovel) sem pripravil promocijski CD, Mnogo več kot le pravopis in postavljanje vejic, namenjen povečevanju vpisa, ki smo ga distribuirali po vsej Sloveniji, pa tudi v zamejstvu. Tej potezi ostalim oddelkom, na žalost, še ni uspelo slediti.

In ne nazadnje, v štirih letih mojega predstojnikovanja se je študijski program Oddelka za slovenistiko bolonjsko prenovil na vseh treh stopnjah (četudi o bolonjski reformi osebno nimam najboljšega mnenja).

Po oktobru oz. novembru 2008, ko je predstojništvo Oddelka za slovenistiko prevzel doc. dr. Krištof Jacek Kozak, je tajništvo le še nominalno, rednih srečanj s študenti ni, oddelčni problemi se ne rešujejo več na sejah oddelkov, ampak v ožji skupini treh, štirih ljudi, takorekoč konspirativno, študentje pa še vedno niso polnopravni člani oddelkov.

Kako depresivna je situacija kaže dejstvo, da študentke višjih letnikov svoje pritožbe glede nepravilnosti na oddelku (kopijo pritožbe prilagam) niso naslovile na aktualnega predstojnika (s pojasnilom, da se bojijo sankcij oz. šikaniranja na izpitih), temveč name kot nekdanjega predstojnika.

Tole naštevanje dejstev, ki bi utegnilo zveneti kot samohvala, je, na žalost, potrebno (četudi je jasno zabeleženo v zapisnikih sej Oddelka za slovenistiko), saj skuša dekanja FHŠ, v svojih javnih ali pol-javnih nastopih, moje opravljeno delo minimalizirati ali celo povsem zanikati, mene osebno pa diskreditirati.

Razloge za to je mogoče iskati (pa tudi najti) v kriterijih profesionalnosti, korektnosti in akademske odličnosti, ki sem jih uveljavljal pri svojem vodenju oddelka, ki pa dekanji FHŠ, po stroki sicer slovenistki, ni bilo blizu (kar morda niti ne čudi, saj kolegica ni nikoli študirala ali delala na kaki tuji univerzi, dekanja pa je postala v letu, ko je doktorirala). O vseh problemih, ki se jih skuša danes prikrititi, od spolnega nadlegovanja študentk, neopravljanja pedagoških obveznosti s strani nekaterih članic oddelka pa do predavanja povsem identičnih vsebin pri različnih predmetih in zasliševanja študentov v prostorih dekanata nameravam pripraviti podroben, z dokumenti in posnetki dokumentiran, dosje, ki ga bom predstavil oz. posredoval zainteresirani akademski in strokovni javnosti, kakor tudi medijem. Zato o tem v nadaljevanju tega pisma ne bom govoril (Vam pa podatke in dokumente, ki bi Vas morda utegnili zanimati, lahko vedno posredujem).

Rad pa bi se dotaknil neposrednega povoda za šikaniranje in odpovedovanje mojega delovnega razmerja (četudi le dopolnilnega), namreč opozarjanje na pravne nepravilnosti in kršitev zakonodaje s strani vodstva FHŠ. O vsem tem je bila Vaša pravna služba, kakor tudi vi, cenjeni gospod rektor, podrobno in pisno obveščena že 15. junija - pa ji do danes ni uspelo pripraviti niti odgovora, kaj šele pravnega mnenja. Nasprotno, 10. julija sem od Vaše vodje pravnega sektorja, mag. Elizabete Zirnstein, prejel elektronsko sporočilo, v katerem pravi, da je mojo vlogo, ki je bila s povratnico na njen naslov poslana 15. junija, prejela šele “prejšnji teden”. To “zamudo” je mogoče pojasniti le na dva načina: z neučinkovito organizacijo dela na rektoratu UP ali z nekompetentnostjo zaposlenih (seveda ob izključitvi tretje možnosti, da so namreč Vaše strokovne službe dopis namerno ignorirale). Obe možnosti sta ob občutnem povečanju števila zaposlenih v času Vašega mandata malce nenavadni, povsem naključno pa je verjetno dejstvo, da se je gospa Zirnstein oglasila le dan za tem, ko se je o nezakonitih pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih izdaja FHŠ, razpisala večina obalnih medijev.

Dovolite, cenjeni gospod rektor, da Vas še enkrat spomnim, za kaj gre (še enkrat pa prilagam tudi svojo vlogo z dne 15. VI. 2009):

1) Spreminjanje Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije:

- Na 3. redni seji, 18. 12. 2008, je Senat FHŠ sprejel spremembo Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, ki je v popolnem nasprotju z mnenjem vladne Službe za zakonodajo, z dne 5. 11. 2008.
- Spremembe teh pravil je vodstvo FHŠ datiralo z 22. 4. 2008.
- V zapisniku 5. redne seje Senata (v odgovor na mojo zahtevo, da se zapisniku priloži tudi mnenje vladne Službe za zakonodajo) pa lahko preberemo, da na 3. redni seji Senat o spremenjenem 17. členu Pravil sploh ni razpravljal. Zaradi prirejanja dejstev in ponarejanja zapisnikov sem vodstvu in Senatu FHŠ sporočil, da se do nadaljnjega (dokler kršitve ne bodo odpravljene) protestno ne bom udeleževal sej Senata. Dejstvo, da se od 6. redne seje protestno ne udeležujem sej Senata, vodstvo FHŠ v javnih nastopih navaja kot temeljni vzrok, da mi odpoveduje delovno razmerje, saj naj bi bil zaradi tega hudo moten, če ne celo onemogočen, pedagoški proces. Verjetno vam, cenjeni gospod rektor, ni potrebno posebej opisovati in dokazovati, da obiskovanje sej Senata nima prav nič opraviti s pedagoškim procesom.

Kot pravnik pa se boste brez dvoma strinjali, da gre v zgoraj opisanem primeru za malce nenavadno proceduro spreminjanja dokumentov.

2) Kršitev 161. člena Statuta Univerze na Primorskem (konkurenčna klavzula).

161. člen Statuta Univerze na Primorskem nedvoumno določa:
“Rektor lahko določi, katerih del in kakšnih poslov zaposleni s polnim delovnim časom, ne smejo opravljati na pogodbenih temeljih zunaj univerze …”

Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je v letu 2008/2009 izdala FHŠ, konkurenčno klavzulo določajo tudi tistim z dopolnilno zaposlitvijo in celo tistim z zaposlitvijo za določen čas, s čimer neposredno kršijo človekove in ustavne pravice zaposlenih.

3) Kršitev 54. člena Zakona o delovnih razmerjih

Vodstvo FHŠ je z več delavci sklenilo pogodbe o delu za določen čas, od 1. X. 2008 do 31. XII. 2008, četudi semester traja do srede februarja. Pogodbe so jim podaljšali 5. II. 2009 (kar je razvidno iz spremnega dopisa), in jih (podobno kot spremembe Pravil…) antedatirali z 29. XII. 2008.
54. člen Zakona o delovnih razmerjih nedvoumno določa: “Če delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (za določen čas), se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.”

Kljub vsemu navedenemu, je dekanja FHŠ, doc. dr. Mikolič, na sindikalnem sestanku z vodstvom in pravno službo SVIZ, tovrstne nelegalne pogodbe predstavljala kot “model pogodbenega sodelovanja med pedagoškimi (FHŠ) in raziskovalnimi (ZRS) inštitucijami”.

V zvezi z gornjimi točkami je potrebno omeniti tudi šikaniranje sindikalnih predstavnikov in onemogočanje sindikalnega dela.

Dan po ustanovitvi sindikata SVIZ, 4. VI. 2009 (katerega pobudnik in organizator sem bil podpisani), sem od dekanje FHŠ prejel vabilo na “razgovor o nadaljnjem delovnem razmerju na FHŠ”. Verjetno ni potrebno omenjati, da tovrstni razgovori o “nadaljnjem delovnem razmerju” niso običajni, da podobnega vabila v osmih letih, kar poučujem na FHŠ, še nisem prejel, kakor tudi ne moji kolegi.

Podobno se je zgodilo neodvisnemu kandidatu za sindikalnega zaupnika, doc. dr. Jonatanu Vinklerju, dan po (zaradi razklanosti in zastrašenosti zaposlenih na FHŠ neuspešnih) volitvah sindikalnega zaupnika, 8. VII. 2009 (da gre za “neodvisnega kandidata” pomeni, da svoje kandidature poprej ni “usklajeval” z dekanjo FHŠ, kakor drugi kandidati oz. kandidatke). Kot predsednik Komisije za kakovost je dan po volitvah od dekanje prejel opomin, da še ni pripravil rezultatov študentskih ocen za zimski semester 2008/09. Pri čemer je potrebno povedati, da študentske ocene izračunava kar brat glavne tajnice FHŠ, Elide Hrvatin, in da dr. Vinkler na to, na žalost, nima prav nobenega vpliva. Dekanja Mikoličeva pač ničesar ne (pre)pušča iz domačih rok, medtem ko je svoboda sindikalnega združevanja, kakor veste, zagotovljena z ustavo, njeno oviranje pa kaznivo.

Ne nazadnje je potrebno ugotoviti, da gre pri vsem tem šikaniranju, metanju iz službe oz. nepodaljševanju pogodbe (kakor temu že želimo reči) za poskus osebnega maščevanja dr. Mikoličeve in s tem zlorabe uradnega položaja (ki ga zaseda). V posebni številki znanstvene revije Šolsko polje, posvečene medkulturni komunikaciji (letnik XIX, št. 3/4, jesen 2008), sem namreč kritično, podrobno in z vsem potrebnim znanstvenim instrumentarijem analiziral njeno strokovno vprašljivo pisanje o medkulturni komunikaciji (kjer, mimogrede, niti velike začetnice in vejice ne stojijo na pravih mestih). Da ne bo pomote, ne gre za nikakršen pamflet, temveč za resen znanstveni članek, ki sem ga predstavil tudi na mednarodni konferenci o Medkulturni komunikaciji in izobraževanju - in nemudoma dobil ponudbo britansko-ameriške založbe Palgrave Macmillan, da ga razširim v poglje za monografijo o tej tematiki.

Članek sem, kot je v navadi, pred objavo poslal v pregled dr. Mikoličevi, s ponudbo, da nanj odgovori v naslednji številki. In 10. XII. prejel sledeč odgovor:

“Upam, da se zavedaš, da objava tega uvodnika pomeni najin popoln razhod, katerega si sama ne želim, a žal bi po takšnem dejanju bilo najino nadaljnje skupno delovanje nemogoče.”

Komentar verjetno ni potreben, mnogo bolj jasno pa postane, kaj pravzaprav tiči v ozadju gonje proti meni.

Naj povzamem: iz vsega navedenega je več kot očitno, da mi vodstvo FHŠ ne more v ničemer očitati slabega ali neustreznega pedagoškega dela, kršitev delovnih obveznosti ali zanemarjanja in zapostavljanja študentov - ravno nasprotno. Tisto, kar vodstvo FHŠ moti, je moje opozarjanje na nepravilnosti in nezakonitosti ter avtonomna in kritična presoja, ki so dolžnost slehernega neodvisnega intelektualca.

Podobne čistke so se na FHŠ že dogajale: v študijskem letu 2003/04 je bilo ime dr. Irene Weber (in vsa njena predavanja) teden dni pred začetkom predavanj izbrisano z urnika. Vzrok: odstop njenega soproga, prof. dr. Bojana Baskarja, z mesta predstojnika Oddelka za antropologijo zaradi nemogočih razmer (nastavljanja ljudi, ki z antropologijo niso imeli kaj dosti, so pa bili “naši” in “domači”). Dr. Weber je kmalu za tem ugotovila, da ji FHŠ ni plačevala prispevkov, ki jih je morala iztožiti po sodni poti. Pravne nepravilnosti in zakonitosti se torej ne dogajajo prvič. Če sklepam po analogiji lahko torej pričakujem, da se bo vodstvo FHŠ v nadaljevanju zbodbe lotilo tudi moje soproge, ki je po naključju prav tako zaposlena na FHŠ (in ZRS)…

Zato Vas kot rektorja Univerze na Primorskem sprašujem:
- kako boste kot najvišji predstavnik Univerze zaščitili mojo akademsko svobodo in akademsko avtonomijo?
- kako boste poskrbeli za zaščito akademske svobode in akademske avtonomije na Univerzi na Primorskem na sploh, v vseh podobnih primerih, ko in če bi se zgodili?
- kako boste poskrbeli, da se podobne kršitve in nepravilnosti na FHŠ ne bodo več dogajale?

Cenjeni gospod rektor, upam na jasne in argumentirane odgovore, pa tudi hitro in odločno ukrepanje.

S spoštovanjem,

Red. prof. dr. Igor Ž. Žagar