Vest

Dragi sonarodnjaki,

zjutraj se je uscalo kot iz škafa. Gledala sem kaplje in žleb, ki se je v hipu napolnil in izpljunil močan curek direktno v presušeno in poteptano pot pred durmi.

Trava postaja zelena, kot mora biti. Ekvator prihaja do izraza, krave bodo končno dobile vitamine, vimena bodo dala mleko…(in iz njega pride njami jogurt).
Diha se malenkost lažje, večeri so hladni. Še vedno zganjam afriški kabaret in navajam žužke na moj glas in vibracije. Velike, male, ubogljive in krotke.

Manekeni

O črni magiji, ki jo zganjajo tukaj okoli vam še nisem povedala. Mojbog, kako je živa.

Jenipher je bila prva. Lepega dne je prijokala k meni, nisem je še videla take. Prestrašena, zbegana, hlipala je s tresočim glasom.

“Nekdo mi hoče nekaj slabega…”

Tam med koreninami evkaliptusa je bila zvita njena tradicionalna obleka, ki jo je pogrešila kakšna dva tedna prej. Ogledala sem si situacijo, poznam finte. Veliko sem prebrala o črni magiji, približno se mi svita za kaj gre.

Potem mi je skušala pojasniti, kaj se dogaja.

Obstaja gospa, ki je nekoč delala v naši kuhinji. Okrogla, z mrkim pogledom, še vedno živi v naši bližini (na drugi strani Nkozija). Kmalu po tem črnomagijskem flešu sem jo videla, Jenipher mi jo je pokazala.
Odpustili so jo, ker je zanič kuharica, povrh vsega pa se je bojda šla še čarovnico.

Manjkalo ji je ljubezni, so rekli, pa je delala zvarke in jih podtikala v hrano, da bi jo ljudje ljubili. Jenipher pravi, da ji je gospa nekoč pokazala rjav prah in rekla: ” Tole so iztrebki od naše šefice…če ji ga vmešam v hrano, me bo imela rada…”
O fekalijah in njih uporabi v magiji so mi veliko razlagali (mene samo zanima, kje zaboga jih je tista gospa dobila, ker luknje v naših wc-jih so preklemano globoke, hm).

Potem so jo nekega dne preprosto vrgli iz službe, tudi zaradi igranja z magijo (predvsem pa, bi rekla, zaradi slabe delovne opravilnosti, ali kako se temu reče…). Precej netaktična poteza, če mene vprašate. Ni namreč odšla v miru.

“Ta lejdi nam hoče slabo, razumeš? Ona ni dobra, meni je nekoč rekla, da moram umreti…”

Kar srh me je spreletaval, ko mi je Jenipher razlagala vse skupaj. Ta gospa ni čisto gladka. Lahko, da je res škodljiva, sem takrat pomislila. In tolažila Jenipher, obljubila sem ji, da bomo zadevo rešili, naj ne skrbi.

“Ampak, madam, ti ne razumeš, kako močna je lahko ta magija…To so resne stvari.”

Okej, našli smo torej tisto cunjo, zatlačena je bila v korenino. Zakleta, uročena, karkoli že. Malce sem se sprehodila po vrtovih in našla še nekaj zanimivih predmetov. Raje jim nisem povedala zanje, že tako so zagnali pravo histerijo. Poklicali smo takozvane eksperte za črno magijo, da bodo naši (končno) lahko v miru spali. Prišli so, opravili poseben molitveni obred (kar ne morem se načuditi, kakšen vpliv ima tukaj katoliška cerkev) in odšli z uročeno cunjo.

Medtem sem sama zažgala še dve amaterski črnomagijski iz vej narejeni zadevi (križ-kraž in obraz, guglajte) in nek neidentificiran predmet (pojma nimam kaj je bilo tisto, a sumljivo je smrdelo po zloveščem).

Nekoč sem imela tudi sama opravka s psihiči, ki so se igrali z vudu lutkami in mi nekaj počeli. Sem rešila, tudi tole bom. Si pa širim horizonte, morda bo nastal še en zanimiv videodokument.

In se je vse nekako uredilo, ne vem točno zakaj in kako.
Mislim, da se zmešana gospa ne potika več okoli (naš Shaggy je pravi pasji čuvaj, vsi ostali smo pa tudi pozorni na sumljivosti), morda je pogruntala, da moč njene črne magije peša. Nazadnje sem jo videla v vasi, v tla je gledala, potem sem jo pozdravila in mi ni odzdravila. V oči sem se ji zazrla, prav zato, da se me ustraši. Majkemi, bo ona videla črno magijo, baba zmešana, sem ob tem pomislila. In še nasmehnila sem se ji…naj ve, da sem neškodljiva. Kaj dosti se ji pa ne mislim približevati, kdove, kaj ji delajo možganske celice.

In vsake toliko mi kdo razlaga o tej magiji, ki jo zganjajo tukaj okoli. Očitno je zelo popularna, še sama ne vem, zakaj. In kadarkoli mi razlagajo o črni magiji in nje vplivu, obvezno dodajo tisti “We shall pray, we shall pray…(Molili bomo, molili…)”.
Religija je opij za ljudstvo, bo že držalo.

Še vedno raziskujem, sprašujem. Kmalu bom obiskala nekega gospoda, bojda se ukvarja z magijo. Profesionalno, kaj vem. Ni šaman, pravijo. Marsikaj ga moram vprašati…

Ni mi slabega (razen unih dveh črvičkov v nogah zadnjič). Vsake toliko mi še vedno švigne čez možgane, da bi za vse to, kar delam tukaj, lahko nekje blazno služila. Ker rezultate sem že primerjala, v zadnjem mesecu je profit precej narasel. In po svoje res uživam v tem menedžerskem poslu…

Toliko o današnji temi, črna magija me je pač zadnje tedne malce ziritirala, kaj čem. Kakšen nasvet, morda?

Blagoslov vam pošiljam (ko ravno čakam župnika, našega soseda, ki se zadnje dni razburja zaradi preglasne glasbe, pa se grem malo pogovoriti z njim…) tja v domače loge in vas pozdravljam odtenek bolj rjava kot včeraj (sonce je res na polno šopalo danes),

Katja Lenart,
19/09/2009 (tukaj se datumi takole zapisujejo…)
Nkozi (Uganda).

P.S.: Sem si blazno želela naložiti še kakšno fotko, pa je internet prav po sobotno odpovedal. Pa drugič…