Vest

POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV
V pogajanjih za končni status ozemelj v Palestini je ameriška stran pokleknila. Od Izraela ne zahteva več zamrznitve gradnje nelegalnih naselij na okupiranih ozemljih kot predpogoja za obnovitev mirovnih pogajanj. Tristranski pogovori med Obamo, Netanjahujem in Abasom niso prinesli nikaršnega napredka. Izraelska politika izvršenih dejstev ostaja, odsotnost ukrepov ameriške strani zaradi izraelskega nespoštovanja podpisanih obvez pa tudi.

RESNE SPREMEMBE?
Ob zasedanju generalne skupščine Združenih narodov sta se sestala ameriški in ruski predsednik. Rusija je nakazala, da lahko omili stališča oziroma naprotovanje sprejemu sankcij proti Iranu. Uradno rusko stališče sicer ostaja isto, le jezik je manj oster. Sankcije so možne v primeru, da inšpektorji IAEA zberejo konkretne obremenilne dokaze, da Iran razvija jedrsko orožje. Individualne ocene za sankcije niso dovolj. Obe strani delita prepričanje, da ima Iran pravico do izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene. Predsednik Obama pravi, da Iran krši preveč mednarodnih obvez. Kršenja mednarodnih pogodb ali konvencij ni omenil. Hillary Clinton je Iran pozvala, da se resneje vključi v pogajanja z mednarodno skupnostjo. Šeststranska pogajanja z Iranom se začnejo 1. oktobra.

Ruska stran je izredno zadovoljna z umikom plana o namestitvi protiraketnega ščita v Evropi. Protiukrep proti ščitu, namestitev raketnih sistemov v Kaliningradu zato odpade. V duhu otoplitve odnosov bo najverjetneje žrtvovala dosedanje nasprotovanje sankcijam proti Iranu. Drugo bolj resno vprašanje je širjenje vpliva NATA in ZDA v rusko interesno sfero. Z lansko učinkovito akcijo proti Gruziji je Rusija Zahodu jasno dala vedeti, kje so meje njene potrpežljivosti.
Obama je ruski strani sporočil dvoje; konstruktivno sodelovanje z Rusijo je večja garancija za mir in varnost Vzhodne Evrope kot katerokoli nameščeno orožje, vezi med Washingtonom in Moskvo so pomembnejše od vojaških vezi z vzhodnoevropskimi članicami NATA.

DAJ DAM
Gruzijska stran še vedno verjame, da ima podporo ZDA in NATA za vsa svoja dejanja. V tem letu je pred abhazijsko obalo zaplenila že 23 trgovskih ladij. Gruzija izvaja pomorsko blokado in trdi, da gre za tihotapstvo, Abhazija tovrstna dejanja označuje za državno piratstvo. Zadnja zaplenjena ladja je bil turški tanker, ki je plul proti Abhaziji. Njen kapitan je bil obsojen na 24 let zapora, vendar je bil po protestu turških oblasti izpuščen.
Rusija je zato na območje poslala prvo od 10ih ladij obalne straže. Gruzija ostaja tretji največji prejemnik ameriške pomoči, takoj za Izraelom in Egiptom. Izboljšanje odnosov med ZDA in Rusijo ne bo dobro vplivalo na izvedbo zastavljenih ciljev gruzijskega predsednika Sakašvilija in njegovega najnovejšega, komaj 29 let starega obrambnega ministra.

USAF PROTI IAF?
Zbigniew Brzezinski, svetovalec za nacionalno varnost pod predsednikom Carterjem, je v interjuju predsednika Obamo pozval, naj v primeru, da bi Izrael poskušal napasti Iran, ameriško vojaško letalstvo prepreči takšno akcijo. Izraelsko letalstvo bi moralo preleteti iraški zračni prostor, ki ga nadzirajo ZDA. Če besedne grožnje ne bodo dovolj, je potrebno takšno akcijo preprečiti s silo.
Izraelsko letalstvo bi moralo imeti za takšen napad ustrezna letala tankerje ali pa bi se morali zanašati na ameriško podporo s črpanjem v zraku ali z uporabo letalskih oporišč v Iraku. Ameriško obrambno ministrstvo je že nekajkrat zavrnilo izraelske prošnje za nakup ustreznih letečih cistern. Po nekaterih informacijah je v minulih letih ameriško letalstvo nad Irakom že trikrat prestreglio izraelske lovce.

MAŠČEVANJE UPORNIKOV
Somalski islamistični uporniki so se hitro maščevali za ameriški helikopterski napad na enega izmed njihovih voditeljev. Avtomobil bomba je eksplodiral pred sedežem mirovnih enot Afriške unije. V napadu je bilo ubitih 16 ljudi. Posredovanje mednarodne skupnosti zahtevata tako Afriška unija kot samooklicana somalijska vlada, ki sama, kljub močni ameriški podpori, ni zmožna poraziti upornikov. Namesto nje bi morale umazano delo opraviti mednarodne enote.

ČE NE GRE ZLEPA …
General Mirza Aslam Beg, bivši načelnik generalštaba pakistanske vojske, obtožuje ameriško varnostno družbo Blackwater, sedaj preimenovano v Xe, direktne vpletenosti v atentata na Benazir Bhutto in libanonskega premiera Rafika Haririja. Takratni predsednik Mušaraf je odobril tajno delovanje Blackwaterjevih plačancev na ozemlju Pakistana, saj so se ameriški uradni predstavniki bali, da bi lahko bila, če bi Blackwater deloval javno, napadena ameriška ambasada in konzulati po državi.
Benazir Bhutto naj bi bila ubita, ker se ni nameravala držati dogovora, zaradi katerega ji je bila omogočena vrnitev v domovino. General Beg trdi, da v njen umor ni vpleten bivši direktor Pakistanske obveščevalne službe ISI (Inter Services Intelligence), ki ga obtožujejo tako povezav z Al Kaido in Talibani kot vpletenosti v umor bivše premierke.
Ameriška ambasadorka v Pakistanu je na začetku septembra preprečila objavo članka o prisotnosti Blackwaterjevih plačancev v državi. Kljub temu je bil članek objavljen, z zamudo v konkurenčnem časopisu.
Težo obtožbam dodaja tudi nagrajeni novinar Seymour Hersh, ki je razkril direktne povezave med uradom bivšega podpredsednika ZDA Dicka Cheneya in tajnimi operacijami po vsem svetu, ki jih je izvajal Blackwater. Namen teh operacij so bili atentati ter ugrabitve teroristov ali drugih vplivnih oseb, ki ogrožajo interese ameriške državne varnosti. Med te naj bi sodil tudi atentat na Rafika Haririja leta 2005, za katerega je bila nemudoma obtožena Sirija.

ZALAYEV EN PASSANT
Odstranjeni in deportirani predsednik Hondurasa se je vrnil v domovino. Z dovoljenjem brazilskega zunanjega ministrstva se je nastanil v brazilski ambasadi. Prevratniško vodstvo kar nekaj časa ni hotelo verjeti, da je predsednik Zalaya ponovno v prestolnici. Ko ni bilo več dvomov o njegovi fizični prisotnosti, je z vodnimi topovi in solzilcem razgnalo okoli 4000 predsednikovih podpornikov, ambasadi, torej suverenemu ozemlju tuje države, pa odklopilo elektriko in vodo. Brazilija zaradi dogodkov zahteva izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Po vsej državi že skoraj 3 mesece potekajo demonstracije raznolikih socialnih gibanj in družbenih skupin, ne toliko v podporo odstavljenemu predsedniku kot proti samooklicani oblasti.

MANJ NI VEČ
Britansko finančno ministrstvo je objavilo zasebno korespondenco s kraljico. Ta bi si želela, da ji država nameni dodatna sredstva. Čeprav za vzdrževanje palač in posestev letno prejema 15 milijonov funtov, želi v naslednjih desetih letih za obnovo in vzdrževanje dobiti še dodatnih 44 milijonih funtov. Obnova električnih in toplovodnih napeljav v Buckinghamski palači naj bi stala 5,5 milijona, zamenjava svinčenih vodovodnih cevi v Windorskem gradu pa 4,2 milijona funtov. 10 milijonov bi bilo potrebnih le za obnovo ograj in kamnitih fasad Buckinghamske palače. Kraljičin tiskovni predstavnik pravi, da gre za sama nujna dela, s katerimi ni mogoče odlašati, kraljica pa je brez denarja. Parlamentarna komisija za finance, ki vrši nadzor nad financami kraljevske družine, bi hotela v primeru, da zaprošena sredstva odobri, javnosti omogočiti večji dostop do palač in posestev.
Tudi inflacija kraljevskemu gospodinjstvu ne prizanaša. Žepnina kraljice se že dve desetletji ni uskladila z inflacijo, zato prejema le 7,9 milijona funtov. Ker so ostali člani družine še v slabšem finančnem položaju, jih mora podpirati z osebnim premoženjem. Kraljevska družina je drag suvenir. Lani je vsakega Britanca stala 69 penijev oziroma skupaj skoraj 3 milijarde funtov.

NOVA ZAPLEMBA AMERIŠKIH ZAKLADNIŠKIH MENIC
V Italiji je bila sredi avgusta zasežena velika količina ameriških državnih obveznic. Njihova vrednost je 100 milijard $. Nominirane so v dveh vrednostih, 500tih milijonov in 1 milijarde $. Ameriška tajna služba proučuje ali so ponarejene. To je že drug primer zaplembe tako velikanske količine ameriških obveznic v minulih mesecih. Pri dveh Japoncih so v obmejnem mestu s Švico zasegli zakladniške menice v vrednosti 134 milijard $. Italijanska mejna policija je poleg teh dveh velikih zasegov od začetka leta zasegla že skoraj 2 milijona evrov denarja in obveznic in skoraj 100 milijonov ponarejenih delnic.

Jura Štok