26. september, 2009 | Anamarija Slabe

Mešanice kemikalij samce izpostavljajo tveganjem

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Na Inštitutu za trajnostni razvoj opozarjamo na nove raziskave, objavljene v Environmental Health Perspectives.

Te so pokazale, da izpostavljenost mešanicam kemikalij škoduje bolj, kot je bilo domnevano do sedaj. Raziskovalci so odkrili, da je bil zdrav razvoj reproduktivnih organov pri podganjih mladičih oviran zaradi mešanice kemikalij, ki jih najdemo v hrani, potrošniškimi izdelki in okolju.
Povzetek nove raziskave, ki sta jo naredili Heather Hamlin in Wendy Hessler, zaključi: “izpostavljenost več kemikalijam je veliko bolj škodljiva za podganje samce, kot pa bi predvidevali na podlagi izpostavljenosti le eni kemikaliji; četudi je stopnja posameznega kontaminanta v mešanici tolikšna, da sam po sebi ne povzroča nobene reakcije. Pojavnost deformacij penisa je bila veliko večja pri mešanicah, čeprav na podlagi učinka individualne kemikalije ne bi sklepali na to.” Ko so posamezne kemikalije testirale nadzorne institucije v ZDA, v količinah, smatranih za varne, niso ugotovili nobenih stranskih učinkov. “Toda, ko so bile kemikalije zmešane skupaj, je bilo pri podganah možno opaziti zmanjšanje anogenitalne razdalje, kar kaže na povečano feminizacijo podgan.”

Raziskava kaže na neprimerno stanje trenutnih predpisov glede uporabe pesticidov, saj so posamezne komponente preizkušene samo posebej, ne pa tudi učinki v mešanici. Scenarij v realnem svetu vključuje izpostavljenost mnogim pesticidom in več stotim kemikalijam vsak dan. Na primer, What’s On My Food? najde na jabolkih, pridelanih na običajen način, 42 različnih pesticidov, kar kaže na veliko možnost pravega kemičnega koktajla na vsakem industrijsko pridelanemu jabolku. Kristin Schafer, sodelavka Pesticide Action Network v ZDA, dodaja: “Znanost ponovno potrjuje našo močno zaskrbljenost, da ameriška politika glede kemikalij ne ščiti zdravja ljudi ali ekosistema pred škodljivimi učinki.”

Dodajamo, da stanje v Evropski uniji in Sloveniji ni nič drugačno, saj veljajo bolj ali manj enaki predpisi glede kmetijskih kemikalij. Zato je toliko bolj nujno, da poskrbimo za prehod na kmetijstvo, ki ne bo odvisno od kmetijske kemije, saj praksa npr. na ekoloških kmetijah kaže, da to ni nikakršna utopija.


INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
18 x komentirano
  • Alojz je rekel/-la:

    Tako je in tako bo, dokler bodo razne inštitucije, ki bi lahko to preprečile gledale smo na dobiček, kaj pa se najde na trgovinskih policah pa jim je čisto vseeno. Da ne omenjam zdravja potrošnikov, ki so z velikimi napisi na embalažah (dobrih) samo zavedeni, drobnega tiska (slabi) pa tako ali tako večina sploh ne bere, če ga sploh vidi brez povečevalnega stekla.
    Kemikalije v hrani bi morali nasploh prepovedati, pa bi tudi zdravstvena blagajna laže zadihala!

  • luka je rekel/-la:

    ja zastrupljajo nas…sej to že vemo…..
    mislite, da lastniki monsanta jedo solato, ki je bla pridelana s pomočjo njihovih produktov…HEHEHE..

    • Igor Đukanović je rekel/-la:

      Luka, osebno sem prepričan, da lastniki Monsanta žrejo solato, ki je pridelana s pomočjo njihovih produktov, ko kje na poslovnem potovanju poskušajo nahitro povečerjati. Vsak dobi svojo svinjarijo nazaj. Nekatere se obrnejo v manjših, nekatere pa v večjih krogih.

    • luka je rekel/-la:

      jjjja, tko kot lastniki mcdonadsa žrejo v mecu in lastniki philip morisa kadijo….:)

    • šifra je rekel/-la:

      @ luka
      ..bingo…!

  • Zbik je rekel/-la:

    Samci, ki bodo bolj odporni, se bodo pač razmnožili, ostali pa ne. Samo še en faktor pri evoluciji. Sploh so pa podgane škodljivci.

    In škodljivec je tudi Človek? Itak je na Zemlji po zelenih nazorih ene 5x preveč prebivalstva… tako da v članku pogrešam zgolj strastne vzdihe vznesenega sladostrastja…

  • bp je rekel/-la:

    umm …

    1. za koliko bi se zmanjšala kmetijska proizvodnja brez kemije?
    2. ali je pri trenutni količini prebivalstva takšna pridelava sploh vzdržna?
    3. kakšen je vpliv razpršene poselitve in subsitenčnega kmetijstva na rast prebivalstva?

    pa še opomba na rob: svoje čase je bila tudi evgenika predstavljena kot skrb proti degradaciji človeškega genoma.

    • Igor Đukanović je rekel/-la:

      Težko je dati absolutne odgovore na tvoja vprašanja. Mislim, da lahko na zahodnjaški način od eko pridelanega mesa živi le kakšna milijarda ali dve na celem planetu. Če pa bi vsi postali ekovegetarijanci in jedli le bio pridelana žita, zelenjavo in sadje, pa nas je na planetu pol premalo.

      Na vprašanje o razpršenosti poselitve pa ne znam odgovoriti. Znam pa postaviti podobno vprašanje sam. Kaj pa, če bi poselili še puščavo in predvsem morja? Ni nemogoče v naslednjih stoletjih…

    • bp je rekel/-la:

      Igor, razmerje med pridelavo hrane in porabo hrane (izraženo v priporočenih kilokalorijah po človeku krat število ljudi) je že nekaj nižje kot pa 2-kratnik, menda tam nekje okrog 1,8
      Danes živi okrog miljarda ljudi na robu lakote, ker se porabi, kot sam ugotavljaš, veliko žit za krmo živine, pa čedalje več še za razne “ekološke” projekte kot so biogoriva. V primeru, da bi se ta faktor hitro zmanjšal na 1 ali celo pod 1, kar bi se lahko z zmanjševanjem uporabe dodatne energie v obliki gnojil in škropiv, lahko zgodilo hitro, bi imeli svetovno lakoto in katastrofo še ne videnih razsežnosti.
      Uporaba umetnih gnojil lahko v najboljšem primeru podvoji hektarski donos in obratno, odsotnost dognojevanja, lahko donose in pridelane količine hrane prepolovi. Odsotnost škropiv v trenutnih pogojih lahko pomeni totalno katastrofo za pridelek neke monokulture. Lep primer, kaj lahko to pomeni, je bila irska krompirjeva lakota.
      Na žalost pa obstaja še pozitivna povratna zanka med povprečnim številom otrok, ki jih rodi ženska in razpršeno poselitvijo, značilno za subsistenčno kmetovanje. Šele s koncentracijo, sicer je to lahko sekundarni faktor, morda je bedno življenje v slumu vseeno boljše od trdega življenja na podeželju, pade povprečno število otrok na žensko v eni generaciji na subsistenčnih 2,1.

    • Igor Đukanović je rekel/-la:

      Če te prav razumem, tebe (glede na to, da zagovarjam eko-kmetovanje) ne preseneča, da si želim imeti tri do štiri otroke.

      Ti, če malo poenostavim, ločiš med dvema vizijama.

      Ena je razpršeni tip poselitve, kjer vsi žvimo na luštnih eko kmetijicah, pridno delamo in jemo samo zdravo hrano. Ker smo se vajeni boriti proti naravi, smo (tako kot živali) nagnenji temu, da imamo preveč otrok. Ti tako nas vidiš bolj kot problem kot pa kot rešitev.

      Drugi tip pa je urbana poselitev, ko se vsi nagužvamo skupaj v bloke in nam je toplo. Dihamo en od drugega auspuh, a je življenje izjemno udobno in vsi smo velike lenobe. Na vsakem koraku žremo kemijo, mesta nam pošprejajo proti komarjem in tudi kmetijske površine obdelujejo s herbicidi, ker seveda nihče ni pri volji, da bi za vikend šel malo okopavati koruzo. Mama ima v povprečju po 1,6 otroka in v nekaj stoletjih bi se tako število Zemljanom približalo nazaj k eni milijardi, ki omogoča vsem izjemen luksuz.

      Ker po tej logiki mora prevladovati urbani tip poselitve, te nadalje ne preseneča, da sem se jaz z eko kmetije, kjer sem preživel najstniška leta, preselil v zadnji socialni blok zgrajen 1990 v predmestju Maribora. Celo zagovarjaš, da takšne preselitve ohranjajo vzdržnost življenja na planetu in pravilno razmerje med številom prebivalcev v vasi vs. v mestu.

      Čeprav to razmišljanje lahko podkrepiš s preprostim matematičnim modelom, ga jaz ne bi podprl. Jaz se bolj zanesem na naravo. Mislim, da vse živalske vrste ekpsponentno rastejo, dokler ne poselijo razpoložljiv prostor. Nato narava sama nekako stabilizira vrsto. Priznam, da je za razliko od tvoje matematične predvidljivosti narava muhasta in nepredvedljiva, a ji zaupam.

      In si želim imeti pasivno hišo nekje daleč na podeželju, kjer en kilometer levo-desno ne bi imel nobenega soseda in se voziti tja z elektirčnim avtom. Ter jesti doma pridelano sadje in zelenjavo, ki jo bom lastnoročno čez vikend okopaval.

    • bp je rekel/-la:

      Za začetek se morda sprašujeva različna vprašanja. Ti: “Zakaj jaz?” Jaz: “Zakaj kdorkoli?”.
      Drugič, tisto, kar sem napisal, niso moja mnenja, tisto so kar merljiva dejstva. Moj prispevek je kvečjemu, da sem jih tokrat vtaknil v skupen kontekst.
      Moje vprašanje je, ob kakšni stopnji poseljenosti, ne glede na tip poselitve, je mogoča tvoja eko-idila s petnajstimi svinčenimi akumulatorji v hibridu in koruzo (staro avtohtono sorto brez hibridov ) na njivi?

    • Igor Đukanović je rekel/-la:

      Nisi me razumel. Ne sprašujem, zakaj jaz. Pravim, da jaz, ker hočem. In menim, da se mi brez škode za skupnost lahko pridružijo vsi, ki hočejo. Ti pa tu vidiš neko reganomiko. In protislovja v nehibridnih hibridih. Žal mi je, a nisva uspela spraviti svoje argumente skozi eter na drugo stran. Jaz še vedno verjamem, da je možna bodočnost brez pesticidov za vse. Ti pa še vedno praviš, da bomo sami postali pesticidi, če ne bomo uporabljali kemičnih.

    • bp je rekel/-la:

      ravno to je problem, ne morejo se ti pridružit vsi, lahko se ti pridružijo nekateri (priviligirani), ostali pa …. kalkulator v roke.

  • NoMercy je rekel/-la:

    mah - to je eno nakladanje brez veze.
    Meni one čisto dobro funkcionira, ko bejbo zamenjam za vsaj mlajšo, če že ne lepšo.
    Pa kemija dela 100/uro :P

  • Bor je rekel/-la:

    Ekološki otok.

  • Kurc, je rekel/-la:

    bomo mel pa majhe al bomo pa GSO žrl… Eko kmetovanje pride v poštev samo, če se vsi iz uradništva na kmetovovanje prestrukturirajo in obdelajo vse možne površine, s parki in zaseženimi vrtički vred.