Kozlarije, namesto kozerije
»Kabineta letos ne bo. In mizarja odpovej. Zavese sem že jaz odpovedala,« je bila žena slabe volje.
Meni je za pohištvo in zavese manj ali več vseeno. Kabinet je prazen že od vselitve pred štirimi leti, le kavč stoji v kotu. S Tomove razprodaje. In nekaj škatel z zloženimi knjigami. Pozimi ga niti ne ogrevamo. Grejemo samo na plus in nekaj stopinj, da mraz ne bi prehajal skozi zidove v prostore, ki so ogrevani. Glede zaves sem še bolj ravnodušen. Posebej me ne bi motile, potrebujemo pa jih tudi ne. Po mojem mnenju, žena misli drugače, v končni fazi mi je vseeno. Samo zastrle bi pogled na okolico hiše, na vrste starih in visokih smrek, na mlade bore in štiri breze na robu trave. Zjutraj in zvečer se okoli hiše pasejo srne. Vsega nekaj metrov proč od oken. In divji zajec včasih obsedi na travi in pokuka v hišo. Če se ne bi že na(raz)vadil razgleda, bi rekel kičasto. Ali skoraj kičasto.
»Nič ne vprašaš, zakaj mi v banki niso odobrili kredita. Ker sem kreditno nesposobna! Do leta 2023! Ker sem porok najstarejši hčeri za stanovanjski kredit!«
»Ja, sta jih že izučila Bavčar in Šrot. Ali nisi slišala na televiziji, da bodo odslej bolj strogo obravnavali vse prošnje za kredite?«
Žena ni bila razpoložena za to vrsto humorja in mi je ostro rekla: »Še bolj bomo morali varčevati. Recesija je.«
Ker se te vrste pogovori znajo razvijti v prepir, sem, kot običajno, obmolknil. Filtru 57 in pivu po delu in s prijatelji, se ne mislim odpovedat. Edini luksuz in zame sinonimu za luksuz. »Pa ne bomo šli pozimi za dva tedna v Hurgado ali na Maldive. In ti se boš odpovedala predbožičnim nakupom v Londonu. Ali v Milanu, ali na Dunaju. Mi je vseeno, kje.«
»Kot bi že kdaj bili na zimskih počitnicah ob morju. Pa na božičnih nakupih! Se ti norca delaš iz mene? Še smučati smo nehali hodit. Zaradi denarja.«
Škoda, da nismo hodili, in bi letos ne šli. Prihranili bi zanesljivih tri tisoč evrov. Morje in predbožični nakupi niso bili nikoli poceni.
Imel pa sem že novo idejo. »Draga žena, ne boš si dala delati novih zob!« sem bil odločen.
»Novih zob? Saj imam še vse svoje. Pa ti, ali si kaj pil danes?« se mi je ostro zazrla v oči.
»Pusti to! Z enim mojim manj popitim pivom, ne bova veliko prihranila,« sem poskušal biti spravljiv.
Škoda, spodnja in zgodnja proteza, ki ju žena ne potrebuje, zanesljivo staneta samoplačniško kakih štiri tisoč evrov. Lahko bi jih prihranili!
»Potem pa se odpovejva novemu avtu!«
»Kakšnemu novemu avtu, saj ga ne potrebujemo!«
Škoda, z novim takšnim, kot ga imava sedaj, bi prihranila vsaj deset tisoč evrov, če pa nisva skromna, in se odpoveva denimo večjemu Renaultu ali Citroenu, kot sva ga nekoč že imela, da ne govorim o drugem avtomobilu v družini, bi lahko prihranila štirikrat toliko!
»Sploh pa ne vem, kaj danes govoriš same traparije. Jutri moram plačati položnice za elektriko, vodo, kanalščino, smeti, pa RTV prispevek, kabelsko TV in internet, tri mobitele, kupiti hčerki mesečko za v Ljubljano, tri urbane, plačati še položnici za likovni material in šolsko ekskurzijo, pa Merkatorjevo piko in Magno in evrokard, Butanu obrok za plin, zavarovalnici obroka za zavarovalnini za hišo in avto, trgajo pa nama tudi za stanovanjski kredit in kredit za avto. Česa naj ne plačam?«
Neumnost, mene sprašuje! Jaz bi lahko črtal v Merkatorju kakšne piškote, sladoled in salamo, kruh, mleko in jajca pa že bolj težko. In v avto tudi ne morem nalivati studenčnice. Soseda naj gre vprašat! Saj vlada tudi ne sprašuje mene, ampak svoje ministre in poslance, ki vedo bolje, kje in koliko lahko jaz prihranim, kot vem sam. Pa še nič jih ne boli, ko zame varčujejo in se v mojem imenu zame odpovedujejo.
Kot vlade tudi ne boli, ko lomi prste Erjavcu, zvija roke Kožuhovi in kot nesposobne smeši sindikate. Vse, samo da bi pristali na zamrznjene pokojnine in zamrznjene plače. Ko pristanejo, naj upokojenci in delavci nanje stresajo gnev. Vlada za to nima ne volje, ne časa, saj mora vendar vladati!
Mojih predlogov, kje varčevati, žena ni sprejela. Pa še toliko jih imam. Vse samo inovativne. Vladine pa bo!
In tudi jaz.
In vi.
Za bogate pa, nikarte se bat! Še vedno so se znašli, in tudi tokrat se zanesljivo bodo. Pa še vlado imajo na svoji strani!
Matjaž Vizjak
razmišljam o enem vicu iz časa Milke Planinc.
V šoli so se šli kje in kako varčevati. Pa so vsi že vse našteli (tako kot je v zapisu pa še plovilo za 100K€ je bilo omenjeno) in na koncu je vprašab še Janezek (iz srednjega spodnjega finančnega razreda) kje bodo oni varčevali.
Pa ustreli kot iz topa: mamo bomo ubili!!! —???— ja ata pravi, da sam je ne rabi več, za soseda je pa ne bo redil :P
Vidi se, kje so se vladanja učili Pahor, Janša… in “VARČEVANJA” vsa druga “elita”.
V socializmu smo tudi imeli, vsaki dve ali tri leta, “krizo”, ali “petletno reformo”. Vsi moramo stisniti pas, potem bomo bogati!, so bile parole. Večina smo… stiskali. Manjšina pa… kot zdaj! Tudi takrat so bili, v javnem sektorju, zaščiteni kot medvedi. Železničarji, z vsemi beneficijami, tudi. Prvi in drugi, so delali malo. Kot malo delajo sedaj.
Tudi to je vic!
V resnici je kriza res prizadela samo srednji sloj (najnižji itak), kar se lepo odraža v prodaji luksuznih izdelkov, kjer delam. Izgubili smo naše zelo pomembne kupce iz srednjega sloja, ki so vsak mesec ali dva kaj dokupili za npr. 1000, 2000 ali 3000 Eur. Teh več ni. Ostali so samo še kupci za 10.000 Eur in več. Samo teh je zelo malo in brez srednjega razreda se nam slabo piše.
Jebi ga šparat bo treba, jaz imam krizo tako ali tako že celo življenje, imam recesijo non-stop. Upam samo, da po končani krizi ne zmaga kitajski model kapitalizma, vsaj za dolgo časa ne. 4 miliarde ljudi je tako ali tako revnih na naši kugli, poseljeni z golimi majmunčeti. Zahodni razviti svet izkorišča ostale že stoletja, zato se bojim, da na nas pride vrsta, ko bomo shajali z zmeraj manj…
Aljo, kdo izkorišča ostale… že, že. Ampak, mi nekako le sodimo med razvite! Nas molzejo… naši!
V jugi, kamor smo prodali vsak “pofl”, smo vpili, da nas izkoriščjo “nerazvite republike”. Ko bomo “svoji na svojem”, bo pa druga pesem.
Je, žalostinka!
In, bilo bi zanimivo primerjati, kdo je najbolj vpil in kdo je zdaj “svoj na svojem” milijonu evrov?
Isto jaz, Aljo; ves lajf recesija, šparat (haha!) pa ni od kje, ker sem že skoraj 20 let podnajemnica… poleg tega pa zdaj folk za kruh nima, pa bo kupoval slike, ilustracije in podobno? Pa sem mislila, da mi bo isto v recesiji, češ, saj imam itak že skoz tko, pač znajti se je treba… samo ni tako; zdaj je veliko hujše.
Je pa tudi res, da vsi isto govorimo (jamramo) in vsi imamo račune, le da nimamo istih potreb oz. račune pač plačuješ za tisto, kar uporabljaš, in če ne uporabljaš skoraj nič, sicer ničesar nimaš, a imaš tudi račune zato manjše. Sem se skratka že pred recesijo navadla živet z res miniminimalnim. Samo je pa gaganje in nenehen stres. Iz dneva v dan ne veš, kako boš preživel.
Ja, štala, kolaps na vseh nivojih.
Ampak ni druge kot ostat močen in pozitiven (kar pa je v takih okoliščinah nad težko).
Kaj pa če se zmenimo in ukinemo denar? Potem ne bo revnih.
Ukinitev denarja nebi bila slaba, ker bi bi tako več ljudi videlo, da nimajo težav z njim, ampak s seboj.
ja srednji sloj počasi umira…če npr. mož in žena na mesec zaslužta skupi 4k neto…je to kej?…nč..lulibuli…(avto 25k, bajta 300k…)
je pa važno, da imamo direktorje vzajemne (sistema, ki se sam od sebe pokriva), ki zaslužijo 200k na leto…
YES!:)
kaj pa je narobe s tako in še višjimi plačami ???
meni je pa prav, da vsaj kdo (vsi itak ne morejo) dobro zasluži in plača veliko prispevkov in potem tudi veliko troši in plača veliko DDV.
Izvirni greh te recesije je pa itak v tem, da je bila raja pogoltna in je s krediti kupovala neke papirje, zidovje in pleh :) in s tem ustvarjala lažni vtis, da je življenje “easy”. Če raja ni imela za vse to svojega denarja naj pa sedaj ima tisto in toliko kolikor bi že na začetku sploh lahko imela.
Res je… v bistvu je ful ‘imaginarnega casha’, ki je v papirjih, cash pa ne kroži, pa imamo začaran krog.
V bistvu bi bilo prav zapravljat, da bi cash bil v obtoku, pa ni od kje oz. zdaj ko je še recesija, folk še bolj panično išče načine za raznorazne mahinacije (ki pa neposredno ne dajejo casha v obtok).
Popolnoma nič ni narobe, če ima tako plačo posameznik ki je zaposlen v privatni korporaciji. Lastniki bodo temeljito presodili in ovrednotili ali si nekdo zasluži tako enormno plačo..
Je pa popolnoma narobe, če ima tako plačo direktorček v državnem sistemu (natančneje v vzajemnem sistemu, kjer so lastniki vsi zavarovnaci, a nastavlja ga politika…), ki se pokriva sam od sebe…Torej ne tekmuje na trgu, posel ima zagotovljen, prihodki so skorajda fiksni, dobički tudi,….
Sem se spravu na vzajemno, ampak to nikakor ni edini problem…
ja ja, seveda, itak. saj TO!
Kakšen folk je pa dejansko s svojim delom prišel do velikega kapitala, s tem da je ves lajf garal, ustvaril pa še ful delovnih mest za druge, in če ima takšno filozofijo direktor, da morajo biti njegovi zaposleni zadovoljni oz. da delajo v dobrih pogojih, so vsi zadovoljni, saj so drug od drugega odvisni oz. skupni dobiček. Taki podjetniki si zaslužijo spoštovanje! :)
Sam ne pa tole! :||
Tile naši direktorji in *mene-žderji* (mene žderejo ;D).
NoMercy, bogati v resnici ne trošijo veliko glede na dohodke in premoženje. Največ trošijo najrevnejši.
NoMercy ima, kot vedno, prav! Recesijo so zakrivile delavke s 500 e plače, ker so se “pufale” za tangice in druge nepotrebne cote.
Ultrazagoženi, najsposobnejši “managerji”, so tak drobiž zaslužili v nekaj dneh, če so le kako veliko tiskarno ali kako drugo podjetje znali potopiti v najkrajšem možnem času.
Potem so napredovali. Politično in “managersko”.
De naute sam kozlarije bral en link.
http://libertarec.blogspot.com/2009/10/govor-na-tribuni-izziv-odpora-nove.html
Hvala za link, lep, spodbuden text! :)
(a čeprav sem po naravi optimist in se nekako ŽE zavzemam za večino povzetega v teh točkah, si nekako težko predstavljam tako Slovenijo… :o| - ker je point v folku, v (za)vesti, mi pa smo daleč od tega, iz drugega filma, žal… no vseeno verjamem, da nas pa spet ni tako malo, ki si želimo takšno sLOVEnijo in ki nam ni vseeno in ki se dejansko veselimo, ker gre sosedu dobro!)
Drugače pa gremo v smeri unga vica:Dragi poslušalci predsednik Turk zajtrkuje.Vam pa malo glasbe.
Ja, vidiš janša je šparal in je zajtrk izpustil. Privhatiziral si je zdravnico :) Zelo varćen mož.
@ Bor: mimosunek. Urška si je vzorec za svoje študije vzela na dom (specialistka za otroke s posebnimi potrebami- press ) :P
NoMercy, hvala! Rešili ste mi večer.
Torej… Urša je storila humano dejanje!
NoMercy je pa včeraj pop tv gledal. Odlično!
@ jokjok: mimosunek.
včeraj sem gledal dva para dobrih jošk in pil odlično pivo na račun gostitelja :P