Vest

Na zabavi Zares je bilo menda toplo. Kljub temu, da je na obisk prišla Katarina Kresal. Zgolj kurtoazna gesta je dobila nekaj več pomena zaradi srečanja liberalne akademije, ki je že prejšnji teden razpravljala o prihodnosti slovenske politične levice. No, zgodilo se ni nič pretresljivega in tudi včerajšnje rokovanje med Gregorjem in Katarino ne pomeni prav veliko.

Na pogovor Liberalne akademije ni bilo Milana Kučana, razlog je trivialen, bil je pač bolan. A verjetno prav zaradi tega tja ni prišel niti Zoran Janković. Oba sta bila povabljena. In če bi se pogovor zgodil v zasedbi, kakršna je bila zamišljena, bi se v strankah na “levi” precej zatreslo. Tudi tako se je, vendar manj. Vprašanje, kdo se vtika v posle avtonomnih političnih strank, je v politiki običajno tako ali tako ves čas v zraku. Eni so pri komuniciranju s civilno družbo samo nekoliko bolj spretni. Tako kot denimo Karel Erjavec, ki je včeraj tako rekoč mimogrede šarmiral upokojence, ki jim je prej delno zamrznil pokojnine. Ampak situacija na “levi” je bolj kompleksna. Posebej, ker itak ne gre za “levo”. SD ima trenutno na tej lokaciji poseben status. Gre seveda za LDS in Zares, ki nekako ne uspeta najti svojega prodornega profila.

Rast Zares se je ustavila še pred Golobičevo afero. LDS pa tudi ta afera, kljub temu, da so nekateri pričakovali drugače, ni prav nič pomagala. Ne gre torej za levico, ampak za liberalce. Kljub temu, da so v vrhu LDS denimo prepričani, da je samo LDS liberalna stranka in da bi se s tem najbrž strinjalo kar precej Zaresovcev. Pri tem dejstvo, da obe stranki izvirata iz stare LDS niti ni pomembno, saj sta obe v tolikšni meri novi, da z Drnovškovo LDS nimata več prav veliko. Razen nekaterih ljudi, ki pa vendarle zadostujejo za jasen vtis kontinuitete na obeh straneh. Hkrati stranki zajemata iz v veliki meri istega volilnega bazena. Ta bazen ni prav enoznačno niti liberalen niti levičarski. Je pa vsekakor sredinski, kar mu daje velik potencial. Tega se zavedajo tako v SD kot v SDS. Precej manj, vsaj tako je videti, v LDS in v Zares.

In kaj pravijo v Liberalni akademiji, nekakšnemu “levoliberalnemu” pandanu Zbora za republiko, ki pa ima na politiko levosredinskega pola, tudi zaradi bolj ohlapnih povezav, kljub vsemu manj vpliva kot njegov desno sredinski Zbor. Predsednik Darko Štrajn pravi, da so omenjeno razpravo začeli, ker so »zaskrbljeni«. »Če bi imeli desnico, kot je nemška pod vodstvom Angele Merkel, ne bi imeli skrbi. Toda naše mnenje je, da je slovenska desnica, ki jo navzven opredeljuje samo ena oseba, nezrela; psihiatri bi celo uporabili izraz psihotična.« Takole je Štrajn govoril za Delo. Zelo iskreno. Ampak zaskrbljeni seveda niso zato, razlog je v tem, da javnomnenjske raziskave kažejo, da bi ta desnica, o kateri govori, na prihodnjih volitvah prav lahko zmagala. Razlog je, spet zelo iskreno, povedal kar Štrajn sam: »Sedanja vlada deluje konfuzno.«

Vse skupaj, kot rečeno, ne napoveduje prav veliko. Zgolj to, da so se na levi sredini začeli pojavljati resni razmisleki o temm, kako naprej in kaj jih čaka čez tri leta. Na razpolago je kar nekaj poti in tudi precej, povsem konkretnih kadrovskih rešitev. Izbire gotovo ne bodo enostavne. In tudi koalicije ne. Golobič za vrh, na naslednjih volitvah, najbrž ni pravi človek, se pa vedno bolj kot voditelj profilira Matej Lahovnik. Kresalova je rojena voditeljica. Ampak rojena precej pred kratkim. Jankovićev čas, kot kaže, še ni prišel. Najprej mora zaključiti mandat v Ljubljani, kjer je spoznal, kako je s politiko in kjer je politika spoznala njega. Pridobil je veliko nasprotnikov. A hkrati je v zadnjem letu prav njegova politika postala najbolj jasna alternativa vladni. Če vladno zaznamuje precejšnja mera neodločnosti, je Jankovićeva pravo nasprotje tega. Še Janša je bil najbrž manj avtokratski.

Enačba prihodnosti leve sredine je vsekakor zelo zapletena. Celo brez Boruta Pahorja? Zadnjič mi je ne uho prišel trač o tem, da nekateri v SD razmišljajo, ali bi ga lahko na mestu predsednika vlade zamenjal Mitja Gaspari. Trač pač.

Jani Sever