23. oktober, 2009 | Vest

TAKLE MAMO - Lop po Izraelu, državniški Karzaj…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

LOP PO IZRAELU
47 članski Odbor za človekove pravice s sedežem v Ženevi je izglasoval resolucijo, ki podpira ugotovitve Goldstoneovega poročila o vojnih zločinih Izraelskih obrambnih sil (IDF) in Hamasa.
Glasovanje je potekalo predvidljivo. Večina tretjega sveta je resolucijo podprlo, proti so bile v ZDA, Italija, Nizozemska, Slovaška, Madžarska in Ukrajina. Vzdržalo se je 11 držav, vključno s Slovenijo. Pet držav se namenoma ni udeležilo glasovanja. Takšno taktiko sta ubrali tudi Francija in Velika Britanija. Britanski zunanji minister Miliband se je opravičeval, da sta imeli državi prav v času glasovanja pogovore z izraelskim premeirom Benjaminom Netanjahujem, ki bodo pomembno prispevali k miru na Bližnjem vzhodu. Izraelski premier in celotna diplomacija pa sta članicam Odbora grozila, da bo sprejetje poročila ustavilo mirovni proces. Palestinska podpora Poročilu pa postavlja vprašanje, ali niso resnični nameni Palestincev uničenje Izraela in ne ustanovitev palestinske države.
Resolucija ne podpira le ugotovitve poročila, dodatno obsoja izraelsko delovanje na zasedenih ozemljih, še posebej pa omejevanje dostopa do palestinskih zemljišč in verskih objektov. Izrael poziva k udejanjanju vseh resolucij Varnostnega sveta in k spoštovanju mednarodnega civilnega in vojnega prava. Če Izrael v 6 mesecih ne bo začel lastne preiskave o vojnih zločinih storjenih v 22 dnevnem napadu na Gazo, bo Odbor preko Generalne skupščine predal poročilo in sklepe Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Ameriški veto v Varnostnem svetu ne bo pomenil kaj dosti, saj gre za implementacijo že sprejete resolucije 377. Ta Generalni skupščini dovoljuje obhod Varnostnega sveta, Goldstoneovo poročilo bo predano Haaškemu sodišču za vojne zločine direktno.
Izrael in njegovi podporniki so se odzvali žolčno. Protiakcija poteka v dveh smereh. Prva gre v smer diskreditacije poročila in držav podpornic. Druga poziva k spremembam mednarodnega vojnega prava, ki ni več primeren za globalno vojno terorizmu. Napad na Gazo v resnici ni vojna, ampak protiteroristična akcija. Vojska mora zato imeti bolj proste roke, Izraelu ne bo nihče preprečil, da brani svoje otroke, državljane in skupnosti.
Na izraelske obtožbe se je odzval tudi sodnik Goldstone, ki je tudi sam Žid in podpornik Izraela. Izraelsko oblast je obtožil, da se požvižga na mednarodno pravo in namenoma minira vsa prizadevanja za trajen mir. Mirovni proces je farsa, saj si ga Izrael v resnici ne želi.

DRŽAVNIŠKI KARZAJ
V Afganistanu so razveljavili dovolj glasov, da dosedanji predsednik Karzai nima več dovolj glasov za zmago v prvem krogu. Glasov zanj naj bi oddalo okoli 48% volilcev. Po pritiskih opazovalcev ZN je neodvisna volilna komisija sporočila, da bo za izvolitev predsednika države potreben drugi krog volitev. Ta bo potekal 7. novembra. Nekaj časa je obstajala možnost, da bi namesto drugega kroga volitev oba kandidata pristala na nekakšno koalicijo. Za to opcijo so navijale tudi ZDA, ki so zagrozile, da bodo ustavile planiran kontingent 40.000 dodatnih vojakov.
Karzaj je kasneje priznal, da ni zmagal v prvem krogu in zato požel pohvale svetovnih voditeljev.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je Neodvisni volilni komisiji priporočil, da odpusti več kot polovico, torej več kot 200 visokih uradnikov, ki so sodelovali pri ponarejanju glasov. Zanikal je tudi obtožbe na račun ZN, ki so to organizacijo obtoževale prekrivanja volilnih prevar. Počasne reakcije so posledica daljšega razmisleka, kako naprej in ne prikrivanja problemov z volitvami.

POSILSTVO KORPORACIJE
Iraška vojna je najbolj privatizirana vojna v zadnjem času. Okupacijska oblast je množico opravil prepustila zasebnim podjetjem. Eno izmed največjih je KBR, Kellogg Brown & Root, nekoč podružnica zloglasnega Halliburtona. To podjetje je s svojimi zaposlenimi sklenilo pogodbe o delu, s katerimi so tem onemogočene tožbe proti podjetju, dovoljena oblika urejanja spora je le poravnava. Kakšno pogodbo je podpisala, je ugotovila bivša delavka KBRja, ko je hotela tožiti svoje podjetje. Sodnik je njeno tožbo zavrnil, saj ji njena pogodba o delu tega ne omogoča.
Kaj se je zgodilo?! V Bagdadu so 19letnico sodelavci napili in množično posilili. Predstavniki podjetja so jo nato zaprli v kontejner in ji grozili, če bo o tem javno govorila.
V ameriškem senatu je zato novi senator Al Franken vložil amandma, ki bi žrtvam posilstva ali maltretiranja dovolil tožbe pred ameriškimi sodišči, državi pa prepovedoval sklepati pogodbe s podjetji, ki sklepajo takšne pogodbe o delu. Amandma je bil sprejet z 68 glasovi za, 30 republikancev je glasovalo proti. Njihova argumentacija je bila, da se država nima pravice vtikati v pogodbe med zasebniki, saj gre za pogodbo med dvema enakopravnima strankama.
Amandmaju je nasprotoval tudi Pentagon. Uradno stališče ministrstva podpira namen, ne pa tudi konkretnih zahtev, torej vpogleda v pogodbe izvajalcev z zaposlenimi. Tak nadzor ni izvedljiv v praksi.

NAŠI TERORISTI
V iranskem Belučistanu se je med srečanjem sunitskih in šiitskih plemen razstrelil samomorilski napadalec. Ubito je skoraj 50 ljudi, med njimi tudi šest visokih oficirjev Revolucionarne garde. Odgovornost je prevzela teroristična skupina Džundala, sunitska uporniška skupina. Iran za napad posredno obtožuje ZDA, Veliko Britanijo in Pakistan. Vsi vpletenost zanikajo.
Iranske obtožbe niso tako neresne, kot se zdi na prvi pogled. Džundala ali Uporniško gibanje iranskega ljudstva je bilo ustanovljeno leta 2002, z oboroženimi akcijami in napadi je začelo leta 2005. Njen glavni cilj je obramba sunitske manjšine v Iranu, ki je večinoma v najrevnejši pokrajini Sistan-Belučistan, ki meji na Pakistan in Afganistan. Pripadniki te salafistične organizacije obiskujejo iste madrase kot pakistanski in afganistanski Talibani. Ramzi Jusef, napadalec na WTC leta 1993, in Kalid Šejk Mohamed sta pripadnika sunitskih fundamentalistov iz Belučistana. Iran trdi, da Džundalo finančno in materialno podpirajo ZDA in Velika Britanija, zatočišče ji nudi Pakistan.
Ozadje iranskih obtožb podkrepljujejo tudi zahodni viri. Zaradi nasprotujočih si stališč o tajnih operacijah, destabilizaciji Irana in celo napadu nanj v času Busheve administracije je ogromno informacij o načrtovanju zamenjave iranskega režima prikapljalo prav iz vrha ameriških obveščevalnih agencij in poveljstva oboroženih sil.
Konec leta 2007 je kongres odobril zahtevo predsednika Busha po 400 milijonih $ za izvajanje tajnih operacij v Iranu. Šlo naj bi ta opremljanje in pomoč uporniškim skupinam v Iranu, destabilizacijo režima in zbiranje informacij o iranskem jedrskem programu. Tajne operacije v Iranu izvajata tako CIA kot JSOC (Joint Special Operations Command). Poleg Džundale imata vezi še z dvemi uporniškimi skupinami, s sunitskim MEKom (Mudžahedin e Kalk) in s kurdsko separatistično skupino PJAK (Stranka za svobodno življenje v Kurdistanu). Obe skupini sta na ameriškem seznamu terorističnih organizacij, MEK že dolgo, PJAK šele od februarja letos.
V zadnjih letih so vse večje uporniške skupine v Iranu okrepile svojo dejavnost. Bombni napad na sam vrh revolucionarne garde pa kaže, da ima skupina Džundala dostop do zelo dobrih informacij.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
14 x komentirano