24. november, 2009 | Matjaž Košir

Zlati rez finančnih trgov

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Navkljub modernemu imidžu investitorji na finančnih trgih pogosto še vedno pogosto uporabljajo starodavno orodje oziroma trgovalni pripomoček, ki ga je posredno izumil Leonardo Pisano Bogollo. Leonardo je bil rojen leta 1170 je v Pisi, je bolj znan pod imenom Fibonacci. Pripisujejo mu izum Fibonaccijevega zaporedja. V resnici je bilo zaporedje znano v Indiji že pred mnogimi stoletji, a to iz vidika tega prispevka ni bistveno.

Namen prispevka je predstaviti, da obstajajo preizkušena orodja ki so investitorjem lahko v pomoč pri aktivnem trgovanju. Omejen prostor mi ne dopušča spuščanja v podrobnosti, če koga zanima si lahko sam poišče vire na to temo, saj jih na internetu ne manjka.

Fibonaccijevo zaporedje se prične s številom 0 in 1, vsaka nadaljnja številka pa je seštevek prejšnjih dveh. Primer: 0,1,1,2,3,8,13,21,34,55…itn. Primerov tega zaporedja in uporabe pri razlagi naraščanja populacije zajcev ne bom našteval, za nas je pomemben drugačen vidik uporabe. Kar je bistveno so odnosi med sosednjimi številkami v zaporedju. Če jih ulomimo dobimo razmerja, ki so vedno zelo podobna razmerju zlatega reza (1,6180339…).

Praktično vsi programi za trgovanje na finančnih trgih nam omogočajo, da premike v tečajih pričakujemo tudi na podlagi t.i. Fibonacci podpor in odporov. V praksi zadeva izgleda tako, da investitor le označi pričetek in konec nekega trenda, program pa na podlagi Fibonaccijevega zaporedja vriše potencialne tehnične nivoje. Gre se za podpore ali odpore pri katerih se pričakuje, da se gibanje tečaja vsaj začasno zaustavi, ali celo spreobrne.

Pa si oglejmo primer. Na spodnji sliki vidimo gibanje tečaja zlata (proti dolarju) v tem letu. Po pozitivnem momentu julij-oktober 2009 je tečaj oblikoval popravek in se odbil od prve Fibonacci podpore: 23,6% popravek glede na rast od $905 do $1070 dolarjev.

xauusd_20091124

Tehnični nivoji oz. podpore in odpori so pri aktivnem trgovanju na finančnih trgih koncept, ki novincem ponavadi povzroča največ preglavic. Te nivoje namreč nekoliko bolj izkušeni investitorji določajo kar na roko, zato je njihovo alternativno določanje na podlagi objektivnega Fibonaccijevega zaporedja za začetnike zelo dobrodošlo.

Fibonaccijevo zaporedje ni edino takšno orodje. Objektivne tehnične nivoje podpor in odporov je namreč mogoče določati tudi na podlagi pivot točk (obstaja več različic).

Pivot točke so nivoji odporov in podpor, ki jih izračunamo na podlagi najvišje, najnižje, zaključne in pogosto tudi cene ob odprtju. Pivot točke nam v resnici ni potrebno računati na roke, na internetu obstajajo številni kalkulatorji, to orodje pa je vključeno tudi v večino programskih paketov za trgovanje.

Na spodnji sliki lahko vidimo primer gibanja tečaja EURUSD na urnem grafikonu od pričetka prejšnjega tedna. Opazimo lahko, da so pivot tehnični nivoji povečini uspešno označevali krtitične točke nadaljevanja gibanja ali obrata tečaja.

eurusd_20091124

Fibonaccijevi nivoji se primarno uporabljajo za ugotavljanje potencialnih ciljev pri razvoju popravkov oz. protisunkov na trgu, pivot točke na drugi strani predvsem nadomeščajo ročno določanje odporov in podpor.

Obstaja še nekoliko bolj zanimiv in eksotičen način (še zdaleč ne edini) določanja tehničnih nivojev na podlagi Camarilla enačbe ki pa je rahlo bolj napredno orodje, dodatno težavo pa predstavlja tudi težja dosegljivost izvirne formule, ki jo je izumil Nick Stott.

Pri uporabi orodij tehnične analize je bistveno, da se zavedamo, da je manj več (’keep is smple’). Po mojem mnenju je praktično uporabljati najbolj razširjena orodja tehnične analize s čim manj dodatnega zapletanja. Investitorji si niso enotni ali ta orodja (tudi Fibonaccijevi nivoji in pivot točke) delujejo zaradi statističnih zakonitosti in nevidne roke, ki usmerja tečaje, ali pa preprosto zato ker veliko ševilo investitorjev opazuje te nivoje, ter se nanje ob približno istem času tudi podobno odziva.

Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Komenitiranje tega prispevka ni dovoljeno.