18. december, 2009 | Vest

TAKLE MAMO - Grožnje ameriškemu dvorišču, z Iranom ne gre…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

GROŽNJE AMERIŠKEMU DVORIŠČU
Hillary Clinton je južnoameriške države opozorila, naj ne krepijo odnosov z Iranom, ki krepi diplomatsko dejavnost v regiji. Še posebej je pri tem izpostavila Bolivijo in Venezuelo. Sodelovanje z Iranom je slaba ideja. Voditelji se morajo zavedati, da sledijo sodelovanju z Iranom, ki je glavni podpornik, promotor in izvoznik terorizma v današnjem svetu, posledice. Hillary Clinton upa, da bodo države ugotovile, da se jim takšno sodelovanje ne splača.
Poleg okrepljenega sodelovanja z Iranom ni zadovoljna z Venezuelo in Nikaragvo. V slednji se bo lahko prihodnje leto, po odločitvi vrhovnega sodišča, sedanji predsednik Daniel Ortega ponovno potegoval za predsedniški položaj.
Državna sekretarka je zagovarjala tudi ameriški odnos do državnega udara v Hondurasu. ZDA zanima pragmatična in načelna politika usmerjena k obnovi demokracije. V praksi je to pomenilo, da niso zahtevali vrnitve predsednika Zelaye na oblast, vztrajali so pri razpisu volitev za vsako ceno.
Na vprašanje o tem, kako ocenjuje povečevanje kitajskega vpliva v Latinski Ameriki, je dejala, da morajo biti vlade držav previdne, saj lahko takšno sodelovanje spodbuja korupcijo, ki koristi le voditeljem, dolgoročno pa ruši gospodarsko stabilnost, ogroža okolje in naravna bogastva držav.

Z IRANOM NE GRE
Predstavniki zahodnih držav so zavrnili iransko ponudbo o izmenjavi iranskega nizko obogatenega urana za obogatenega. Za predstavnike Bele hiše iranski predlog ni pravičen in uravnotežen, še manj pa vzbuja zaupanje v miroljubno naravo jedrskega programa. Iran opozarjajo, naj ne zapravi priložnosti. Zahod se ne namerava pogovarjati o ničemer drugem kot o lastnem predlogu. Iran mora nanj odgovoriti le z DA ali NE.
Ameriški kongres je sprejel zakonodajo, ki predsednika pooblašča, da sprejme sankcije proti vsem tujim podjetjem, ki bi Iranu dobavljale bencine. Zakonodaja ne zadeva zgolj energetskih podjetij, njen cilj so tudi ladijske družbe in zavarovalnice, ki bi zavarovale tankerje za prevoz goriv. Zakonodaja dopolnjuje že obstoječe ukrepe proti družbam tretjih držav, ki vložijo več kot 20 milijonov $ v iransko energetiko.
Sankcije naj bi Iranu preprečile izgradnjo jedrskega orožja. Enostranske sankcije, torej sankcije brez odobritve Varnostnega sveta, veljajo kot vojno dejanje.
Tudi Svet EU je sprejel deklaracijo o iranskem jedrskem programu. Iran ni storil nič, da bi okrepil zaupanje v miroljubnost programa, EU bo podprla vse ukrepe Varnostnega sveta, če Iran ne bo začel sodelovati z mednarodno skupnostjo.
Ta noče pristati na zahtevo, da bi v tujino odposlali 1200kg 3,5% obogatenega urana v eni sami pošiljki, kjer bi bil ta kasneje obogaten. Predlagajo razdelitev na tri pakete po 400 kg. Izmenjava za 20% obogateni uran bi potekala simultano na iranskem otoku Kiš, ki je prostocarinsko območje. Iran je to pripravljen izvesti nemudoma, če se druga stran s tem strinja.
Država ima za takšno sumničavost upravičene razloge. Od Zahoda zahteva konkretne garancije, da se ne bodo ponovile zgodbe iz preteklosti. Po revoluciji leta 1979 zahodne družbe, ki so delovale na področju jedrske energije, niso izpolnile svojih pogodbenih obvez, čeprav so dobile polno plačilo. Tako Francija nikoli ni dostavila 50 ton uranovega heksafluorida, nemško podjetje pa je prekinilo vsa dela na jedrskem objektu v Bušerju. En reaktor je bil dokončan 85 odstotno, drugi polovično.

RAZPADANJE JEMNA
Predstavniki jemenske uporniške skupine trdijo, da so severzahod države bombardirala ameriška letala. Lovci naj bi napadli omočje 28-krat. Drugače so v državi že ameriške posebne enote, ki bodo izobraževale jemenske vladne enote.
Mednarodne humanitarne organizacije in Združeni narodi sporočajo, da so razmere za prebivalstvo težke, saj so glavna žrtev konflikta. Jemenska oblast je na jugu države ustvarila klimo strahu, krši človekove pravice in nezakonito pobija civiliste. Prepovedana je izdaja nekaterih časopisov, poročanje o občutljivejših temah je cenzurirano, mnogo popularnih blogerjev je aretiranih.


SOKRIVDA
V Kongu trenutno deluje največji kontingent vojakov pod vodenjem Združenih narodov. Šteje kar 19.000 pripadnikov. Njihova naloga je pomoč pri stabilizaciji države, varovanje civilnega prebivalstva in podpora vladnim enotam.
Organizacije za človekove pravice, ki spremljajo dogajanje, so kritične do njihovega delovanja. Po njihovih podatkih so vojaške operacije vladnih sil, ki jih podpirajo Združeni narodi s svojo prisotnostjo v zadnjih devetih mesecih pobile več ljudi kot uporniki. Skupno je bilo ubitih okoli 1400 civilistov. Vojska, ki ji Združeni narodi dobavljajo hrano in strelivo, je obtožena pobojev, množičnih posilstev deklet, rezanja glav moškim, osumljenim povezav z uporniki.
Poročilo HRWja pravi, da na vsakega razoroženega upornika pride en ubit civilist, 7 posiljenih žensk in deklet in 6 zažganih hiš. Mirovniki ZN morajo nemudoma prenehati podpirati vojaške operacije vladnih enot, dokler ne bo jasnih zagotovil, da te ne bodo kršile mednarodnega humanitarnega prava.

UMAZANI DENAR REŠIL SVET FINANC
Denar iz trgovine z mamili je po poročilu svetovalca ZN za mamila in kriminal v lanskem letu rešil precejšnje število bank. Šlo naj bi za kar 352 milijard $ vredne prilive. V drugi polovici leta 2008 je bila likvidnost bank velik problem. Sredstva iz nelegalnih dejavnosti so bila za marsikatero finančno ustanovo edini preostali investicijski kapital na trgu. Svetovalec ZN ni hotel omeniti, katere banke so sodelovale v takšnem pranju denarja. Informacije o pritoku pa so posredovale službe Velike Britanije, Švice, Italije in ZDA.
Zveza britanskih bankirjev se je na poročilo odzvala s pozivom, da naj svetovalec takšne teze podkrepi z dokazi, saj sami o tem ne vedo nič. Edini vir likvidnosti so bile denarne emisije centralnih bank.


PODPORA OBAMI PADA

Nova Gallupova raziskava ugotavlja, da priljubljenost vojnega mirovnika Obame še vedno pada. Njegovo delovanje v predsedniški funkciji podpira le še 47% ljudi in je nižja od katerega koli predsednika od začetka merjenj naprej.
Še to! Anketni rezultati kažejo, da bi bilo kar 44% Američanov bolj zadovoljnih, če bi bil predsednik George W. Bush. Očitno je spomin kratek, WTC, dve vojni, erozija človekovih pravic, mučenja in ugrabljanja, aroganca in nesposobnosti skoraj polovici Američanov ne predstavljajo nič.

RUŠENJE MITOV
Britanska fundacija New Economics je izdala poročilo o raziskavi družbene koristnosti posameznih poklicev. Namesto klasične produktivnosti in dobičkov so merili družbene in okoljske učinke šestih različnih poklicev in jih denarno ovrednotili. Najbolje so se odrezali smetarji, snažilke v bolnicah in vzgojitelji. Prvi za vsak porabljen evro ustvarijo za 12 evrov družbene koristi, druge za 10 evrov, tretji 9,5 evrov. Najbolj škodljivi za družbo so davčni svetovalci, oglaševalci in finančniki. Prvi za vsak evro ustvarijo kar 47 evrov družbene izgube, drugi 11, tretji 7.
Raziskava je pokazala, da so problematična tudi ustaljena mnenja o vrednosti poklicev in plač ter njihovimi družbenimi vrednostmi. Najbolj problematični so tisti o koristnosti in neobhodnosti uspešnega finančnega sektorja za družbo, nizkih plačah kot motivacijskem mehanizmu, večjem vložku truda in časa pri bolje plačanih službah, visokih plačah kot obrambi pred begom možganov, begu premoženja pred visokimi davki, večji učinkovitosti zasebnega sektorja pred javnim, večjemu družbenemu prispevku bogatih in razmerjih med plačo in donosnostjo.

Jura Štok

Še današnja a mamo takle vprašanja?
1. Kakšne barve naj bo zid med Egiptom in Gazo?
2. Ali se vam zdi modelček milanske katedrale primerno orodje za mikastenje Berlusconija in kateri spominek se zdi najprimernejši vam?

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
16 x komentirano