Vest

Baker se je v lanskem letu na terminskih borzah podražal za okoli 140%, nafta za okoli 80%. Zakaj in kaj se trenutno na trgu dogaja?

Baker in nafta sta edini surovini, ki sta zares široko trgovani (če odmislimo dragocene kovine) in visoko korelirata z gospodarskim stanjem. K rasti tečaja bakra je poleg tega v lanskem letu pomembno pripomogla tudi Kitajska, ki je ugodno ceno izkoristila za polnenje svojih strateške rezerv. Ostala surovine so kot špekulativne oz. naložbena možnost postale zanimive šele kasneje v drugi polovici 2009.

Osnovna podlaga vnovične rasti cen industrijskih kovin in nafte so sprva seveda bila pozitivna pričakovanj glede svetovne gospodarske rasti in ugoden dostop do denarja. Pozitiven trend sedaj poganja samega sebe in nima več povezave z realnostjo, saj je pretežno posledica papirnatega povpraševanja.

Naj razložim to trditev. Institucionalni investitorji, ki s svojo naložbeno politiko sledijo sestavi surovinskih indeksov (razmerju surovin v njih), so se v zadnjih tednih in mesecih s svojimi portfelji prilagajali vse večjemu ponderju, ki so ga z rastjo cen v teh indeksih pridobivale industrijske kovine.
Zgovoren je podatek, da je utež industrijskih kovin v indeksu DJ-UBS ob koncu leta znašala 26%, ciljni obseg upravitelja indeksa pa je 19%. Izdajatelji surovinskih indeksov so v tem letu zato že pričeli s z zniževanjem uteži industrijskih kovin.

To je lahko prvi neposreden razlog, ki bi lahko že na krajši rok pomenil močan argument za vsaj začasno zaustavitev pozitivnega trenda. Znižanju deleža industrijskih kovin v surovinskih indeksih se bodo namreč primorani prilagoditi tudi institucionalni investitorji.

Na nedavno rast cen moramo torej gledati kot balon, ki je pričel napihovati samega sebe. Dober primer je bilo gibanje cene nafte 6. januarja, ko so bili objavljeni podatki o zalogah v ZDA.

Navkljub povečanju zalog in razpoložljivosti nafte in naftnih derivatov se investitorji neposredni padec po objavi takoj izkoristili za dodatne nakupe. Čeprav podatki o svetovnem povpraševanju in ponudbi nikakor niso podpirali višje cene.

Bistvo tega prispevka je opozorilo, da imamo trenutno več verjetnih scenarijev (portfelji institucionalnih investitorjev, umikanje denarja iz strani centralnih bank, ukrepi za omejevanje špekulativnega trgovanja, možne slabe poslovne objave podjetij), ki lahko vodijo vsaj v popravek cen industrijskih kovin in nafte. Vsekakor pa na podlagi tega še ne smemo ukrepati ali kar takoj staviti na neposreden padec tečajev.

Fundamentalno podatki in sklepanje na podlagi njih je vedno dobro za splošen pregled in zavedanje o trenutnem investicijskem okolju, zelo redko pa je na podlagi tega mogoče dobiti natančen časovni trenutek, kdaj nastopi primeren čas za trgovanje. Cena bakra je navkljub vsemu recimo od pričetka tega leta vseeno pridobila okoli 3%.
Bistvo je, da so pozitivni trendi, ki jih poganjajo predvsem vse bolj razgrete glave investitorjev, nepredvidljivi in lahko navkljub očitnim opozorilnim znakom trajajo še dlje časa.

Ugotovljene podatke in izpeljane sklepe moramo zato povezati z gibanjem tečajev na grafikonih.

Če to storimo na grafikonu gibanja cene nafte ugotovimo, da bi o resnih popravkih v ceni lahko torej pričeli razmišljati šele, če bi tečaj ponovno padel nazaj na $68,5 dolarjev za sodček.

SLIKA: gibanje cene nafte od junija 2009

Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.