21. januar, 2010 | Peter Štrovs

Možnost slovenskega otoka

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Pred par leti je neki Houellebecq napisal knjigo z naslovom Možnost otoka, pa sem si ga sposodil za današnji zapis.

Dubaj je veliko naredil, da bi zanj vsi slišali, pa se mu zato mnogokrat godi krivica. Da mu ne bi delali krivice, za začetek obnovimo nekaj dejstev:

  • Najprej so umetne otoke začeli po jezerih delati tedanji prebivalci Irske in Škotske - že pred 5000 leti. Taki zadevi se reče crannóg, gre pa za z debli zakoličen krog premera do tam 60m, ki so ga zasuli in na njem postavili kolibo ali dve. Znanih je vsaj 2.500 crannógov.
  • Med letoma 500 in 1500 našega štetja je cvetelo mesto Nan Mandol na otoku Pohnpei, ki je danes sedež ene od 4 držav Združenih držav Mikronezije (to je približno točno na drugi strani Zemlje). Mesto je sestavljeno iz kakih 100 umetnih otočkov, zgrajenih na koralni plitvini, med katerimi so nastali nekakšni široki kanali, zato mu baje pravijo tudi “Pacifiške Benetke”.
  • Kjer danes stoji Mexico City, so Azteki leta 1325 zasnovali mesto Tenochtitlan, ki je bilo do prihoda španskih okupatorjev sedež azteškega imperija. Mesto so “Indijanci” zgradili na umetnem otoku sredi tedanjega jezera Texcoco. Španci mesta niso prestavili, pač pa so se lotili drenaže. No, dokončno so Mexico City izsušili šele leta 1967, ko so uspeli zgraditi celo tako učinkovito drenažo, da se velemesto danes ubada celo s pomanjkanjem vode.
  • V zalivu Boka Kotorska je v 15. stoletju nastal umeten otok, velik kar 3030m2. Gradili so ga Črnogorci, zato ni nič nenavadnega, da bojda kar 250 let. Cerkvico na njem pa so zgradili v pičlih 95 letih, svaka čast… Čudo se imenuje Gospa od Škrpjela.
  • V pristanišču Nagasaki (Američani so ga kasneje uničili s plutonijevo, implozijsko atomsko bombo “Bajsi”, za razliko od Hirošime, ki so jo uničili z uranovo, “topovsko” bombo “Fantek”) so Japonci med letoma 1634 in 1636 zgradili umeten otok Dejima, kamor so nato po razglasitvi samoizolacije (sukoku) izgnali tamkajšnje Portugalce, s katerimi pa so še vedno trgovali.
  • Med letoma 1782 in 1838 so velikobritanski okupatorji iz več manjših - umetno zgradili en večji otok, Salsette. Otok Salsette je danes Mumbai City, najpopularnejši kotiček 4. največje urbane aglomeracije na svetu, zahodnoindijskega mesta Mumbaj.
  • Precej znan je tudi nek otok Ellis v izlivu reke Hudson (N.Y.), ki so ga umetno ustvarili iz majhnega naravnega otočka Ostriga, in je bil med 1892 in 1954, kako bi rekel, najbolj popularna, takorekoč obvezna “turistična destinacija” v ZDA.
  • No, največji umetni otok na svetu so pa leta 1967 odprli na Nizozemskem. Kot pove že ime države, leži 970 kvadratnih kilometrov (!) velik otok Flevopolder precej nizko - namreč pod morsko gladino. To je otok, ker je z vseh strani obdan z vodo, res je pa tudi, da ga v glavnem niso zgradili z nasipanjem, ampak predvsem s pumpanjem okoliškega morja.
  • Na umetne otoke zadnje čase zelo radi selijo tudi letališča.

Leta 1994 so odprli letališče Kansai, ki servisira japonska mesta Kyoto, Kobe in Osaka.

Leta 1998 so odprli novo hongkongško letališče Chek Lap Kok - umetni otok, na katerem stoji, so zgradili tako, da so zravnali manjši, izbočen otok, Lam Chau, in ga skupaj z naravnim otokom Chek Lap Kok utopili v ogromni ravni plošči.

Leta 2005 so na umetnem otoku končali mednarodno letališče Chūbu Centrair, ki servisira japonsko Nagojo.

Leta 2006 pa še letališče Kitakyūshū, ki servisira istoimensko japonsko mesto, in letališče Kobe, ki leži na umetnem otoku takoj zraven še večjega umetnega otoka, imenovanega Pristaniški (zgrajen med 1966 in 1981), ki je del japonskega mesta Kobe.

Dubaj

Dubaj

Katar

Katar

Bahrain

Bahrain

Slovenija

Slovenija

Oktobra 2006 je prejšnja vlada objavila Resolucijo (.pdf, 1.2mb) o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023. V njej (poleg “Megalaksije” in tiste “Narodne in univerzitetne knjižnice Jožeta Plečnika”, o kateri sem pisal prejšnjič) na strani 27 najdemo tudi “Slovenski jadranski otok”.

Slovenija

Hkrati je v medije zašla tudi tale nazorna ilustracija genialne vizije. Naš novi otok pred Izolo v (kako dognano!) obliki delfina naj bi bil velik kar 3 hektare, visok pa naj bi bil 3 metre.

No, da se tak debilizem ne bi uresničil, je po mojem skromnem mnenju vredno iti tudi na barikade …

Kasneje, pred slabega pol leta, pa je v javnost prišla ilustracija malo drugačne vizije. Novi izolski otok naj bi bil bližje obali, v tistem zalivu, kjer danes plava največji Siemens na svetu.

Še preden nanjo dvakrat vržem oko, lahko mirno zatrdim, da mi ta vizija precej bolje sede.

Slovenija

Prav pred kratkim, že leta 2010, pa je v javnost zašla ilustracija vizije koprskega župana. Novi slovenski otok bi v tem primeru nasuli na koncu koprskega mestnega pomola, malo naprej od Ribe 1 in Ribe 2. Še več, na polmesecu (v čast Emiratom?) naj bi zrasel najvišji slovenski objekt. Po tem, ko je Čista lopata pometla s Slovenskim Svetilnikom, se ta vrača še lepši, še večji. Novi Slovenski Svetilnik naj bi bil tako visok, kot da bi na ljubljanski WTC postavili še enega.

Čeprav je po tem, ko je tisti Kempinski pokopal Istrabenzov Turizem, tovrstno megalomanijo jemati predvsem kot zabavno razvedrilo - pa moram priznati, da se mi stvar dopade. Kopal se jaz tam sicer ne bi, rib tudi tam raje ne bi lovil, ampak luknje 100 m visoko, s prekrasnim razgledom vse do “ljepe naše” - se pa ne bi branil. Zgradite to, jaz vas podpiram. :))

Preden se v komentarjih besno razpišete o ekoloških vidikih plasiranja vsebine bodočega tunela Markovec v mulj našega morja, pa še ena kost za glodanje.

Kaj ne bi bilo lepo, če bi za začetek napore usmerili na jug? Pravico do polovice Savudrijske vale nam priznava celo morska velesila Hrvaška, pa bi lahko tik pred polovico, na črti med Punto in Savudrijo, nasuli en manjši otoček. Potem bi morali z državnim gumenjakom, če ne kar s Svetljakom, ko ga Rusi končno dobavijo v zameno za klirinški dolg, le še prepričati Jadranko, da je treba Savudrijsko valo deliti na polovici med našim otokom in njihovo obalo. Takoj ko bi tako dobili še četrtino Savudrijske vale, bi morali nemudoma tik pred novo mejo nasuti še en slovenski otoček. Tako bi delali vse dotlej, dokler med našim najjužnejšim otočkom in hrvaško obalo ne bi bilo manj kot pol metra (par cm jim pa vendar lahko pustimo). Potem bi morali strateško nasuti le še nekaj otočkov, da bi mejo speljali do famozne točke T, in problem bi bil rešen.

Peter Štrovs

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
37 x komentirano
  • MEFISTO je rekel/-la:

    Meni se se zdi ideja o umetnem otoku vredna pametnega razmisleka!

    • angie je rekel/-la:

      “da se tak debilizem ne bi uresničil, je po mojem skromnem mnenju vredno iti tudi na barikade …”
      Mefist,
      golf lahko igrate na Madagaskarju, je tudi otok! Za dober denar (recimo enega slovenskega otoka) vam lokalci dajo še licenco za spomenik v obliki Svetilnika.
      Našo flikco morja pa pustite, prosim, intaktno. Ljudje in ribe vam bomo hvaležni.

    • podplat je rekel/-la:

      Ribe bodo uzivale ob nasutem otoku bolj kot uživajo v mulju.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      ANGIE, ko si dejal “našo flikco morja pa pustite, prosim, intaktno”, si nehote zavrgel arbitražni sporazum, ki sta ga tistega fantastičnega dne podpisala Borut in Jadranka!

      Še huje, ugasnil si ogenj med njima, ki ga je zanetila lepa Jadranka!

    • peter je rekel/-la:

      @angie
      da ne bo nesporazumov - jaz nisem proti umetnim otokom, debilen je po mojem mnenju le ta konkretni delfin. enako velik otok na istem mestu bi lahko bil tudi, no, bolj izpiljen

    • angie je rekel/-la:

      Peter,
      razumem poanto zgodbe in kaj si mislil pod ‘debilno’.
      A žal v tej ‘naši soseki’ ne gre nikomur zaupati odločitve o lokaciji (v morju) in idejno zasnovo projekta Otok! S tem ne mislim samo odločevalcev (politikov in ministrov in župane a la Pop), tudi vrle projektante in še bolj - morebitne izvajalce.
      Nismo Hongkong niti Japonska…

    • MEFISTO je rekel/-la:

      ANGIE, zdaj pa že spravi iz sebe dokončno bededo, si za otok ali proti njemu, da se bomo vedeli ravnati!

      Mi bi ga namreč radi začeli že jutri nasipavati!

  • nesesekirat je rekel/-la:

    Mefisto, bodi precizen! Ali pred Izolo, ali v Piranskem zalivu? Mogoče pred Koprom? Blejci pa od “fovšarije” do podplatov v zemljo.

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Mogoče na ustrezno mesto na bodoči slovenski strani piranskega zaliva, da bi skrival pogled na preostali sel piranskega zaliva, ki ga bomo igubili!

  • podplat je rekel/-la:

    Aprila bodo začeli vrtat predor, torej z materialom predora že ne bomo nasipavali. Ali je pač možno doseči neko začasno rešitev in odlagati material v našo banjico.

  • podplat je rekel/-la:

    Skupina Pobuda za izgradnjo Aljaževega otoka na Facebooku. Pridruži se.

  • vem je rekel/-la:

    Vsekakor je ideja na zaključku vredna resnega razmisleka.

  • meduza je rekel/-la:

    POPOVIČ, je otrok obrtnika, ki ve kako se denar služi in zapravlja ! Njegovi PREDHODNIKI (tudi JURI), so samo zapravljali in nič, razen škode, naredili ! Danes je KOPER vreden obiska , to vprašajte štajerske vikendaše, oni zaznavajo spremenbe bolj , kot domačini in vam to lahko povedo in naštejejo ! No sedaj se ti županovi nasprotniki, JURI-ji v polni meri angažirajo, kako to občino KOPER razbiti, da bi prišli nazaj na “konja” v fevdih, za katere so si do-mišljali, da je rezerviran samo za komunajzerje, njihove sinove in vnuke !

  • NoMercy je rekel/-la:

    Narediti moramo itak več otočkov: za skrajno leve, skrajno desne, leve, desne, leve k centru, desne k centru in sredinske :)
    Material pa lahko dobimo s še enim projektom: v celino izkopljemo luknjo in vanjo spustimo morje. :)
    Tako binašo obalo lahko povečalo vsaj 10x :)

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Jaz bi tudi rad imel svoj otoček, da bi na njem gostil svoje prijatelje NOMERCY, UNEXPECTED, ANGIE in druge!

  • Code5 je rekel/-la:

    Sami prifuknjenci, ki niti tega ne vedo, da je na dnu koprskega zaliva 30 metrov debela plast mulja, skozi katero bi se plast nasipanega materiala posedala kakih 100 let, potem good luck na tem kaj graditi, facebook peticije gor ali dol.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      A tako, torej ne bomo dobili otoka?

      Nas nisi mogel prej poučiti, mi imamo namreč žesklenjene pogodbe za nasipavanje!

  • bb je rekel/-la:

    Morda podoba delfina res ni najbolj posrečena. Če bodo projekti o izdelavi otoka res zaživeli potem bi bilo bolje, če bi bil(i) otok(i) v obliki kakšne avtohtone slovenske živalske/rastlinske vrste ali simbola.

  • K'rEn je rekel/-la:

    Jaz sem za otok! Koper, Izola,… mi je čist’ vseen.
    Bi pa tudi tramvaj v Ljubljani :)

  • Turtle09 je rekel/-la:

    Upam da bo res kaj iz teh otokov (druga ne-delfinska Izolska varianta). Tudi tisti pred Koprim je prima, vključno s stolpnico!

  • Aleš je rekel/-la:

    Delfin ni tako neumna ideja, kot je videti na prvi pogled.

    Res je čisti formalizem, Disneyland… na prvo žogo se je tudi meni zazdelo neumno in nagnusno. Ampak obiskovalcem in vivo (na višini 1-3 m) ta forma itak ne bi bila vidna. Otok kot otok. Polmesec, atol ali delfin - razlika ni tako velika.

    Če pa bi bil s satelita videti pravi delfinček, bi to imelo promocijski efekt. Od vseh otokov, ki si jih naštel, so imele največjo medijsko pokritost palme iz Dubaja. Ker so zgodba, zgodba pa prodaja oziroma dobi svoje mesto in čas v medijih.

    Skratka, zgodba (kot tisti novi projekt v, mislim da, Azerbajdžanu - http://www.building.co.uk/story.asp?storycode=3133984) okrog (oblike) otoka bi olajšala trženje super-hotela na otoku.

    Ni pa nujno, da je delfin - lahko je tudi človeška ribica, lahko je ihtiozaver, pterodaktil, ali pa kranjska čebela. Ali pa podlasica. Lahko je tudi jazbec ali harmonika. Absurdno oglaševanje iritira in prejme več pozornosti.

    • K'rEn je rekel/-la:

      Se strinjam :)

    • peter je rekel/-la:

      hmm - naštel si vse od jazbeca do harmonike, samo bradavičastega kozolnjaka ne vidim. ti, ti!
      zdaj pa resno.

      tisti megalomanski projekti držav naftnih šejkov so specifični. tam razmišljajo, kako bi preživeli, ko zmanjka nafte, pa so se v te umetne oaze odločili zmetati neomejeno denarja. naravno je tam le pesek in sonce, še sladko vodo delajo umetno, pa ne bi otokov. ti ogromni projekti nimajo nobene ambicije, da bi iz vesolja izgledali naravno - ker je narava tam dolgočasna, se trudijo izgledati še bolj umetno od načina, kako so narejeni.
      “Palma” je pa predvsem blagovna znamka - če jaz ne bi vedel, kako se tisti stvari reče, bi ugibal, da predstavlja ščetko za sekret v kroglastem ležišču.
      potem je pa tu še “Svet” - zdi se, da s tem projektom nimajo sreče. stvar malce stagnira, predvsem pa jo bodo težko pripeljali do tega, da bi bila prepričljivo podobna zemljevidu. opaziti se da tudi, da so tu in tam večje zaplate kopnega, ki vtis močno kazijo (ali izvedbo “Sveta” stihijsko podrejajo želje potencialnih kupcev?). stvar bo z morja nekoč čisto spodobna, iz vesolja pa težko.
      desno od leve, večje ščetke za sekret, so že vidni tudi zametki zajetnega roga, ki mu bojo rekli pa “vesolje”…

      bistvo pri teh projektih je predvsem, da želijo biti dobičkonosni. “palme” in “svet” - tu gre le za generiranje obale, obalnih parcel, za prodajanje vil z zasebnimi plažami. listi palm so dimenzionirani tako, da je na vsaki obali ena vrsta hiš. ostalo je pa namenjeno temu, da bi na zanimivih parcelah lahko stali hoteli in resorti.

      pri slovenskem otoku so okoliščine povsem drugačne (je treba podrobneje?)
      ta družba je manj avtoritarna in nič ne bo šlo skozi brez žegna raznih ekologov. poleg tega je manj bogata. ampak tudi morebitni investitor z lastnim denarjem in s tržnim projektom (prodati čimveč parcel ali stanovanj tik ob morju, zanimivi hoteli…) bo pri nas najbrž naletel na popolno blokado.
      tisti delfinček je debilen zato, ker ni naravnan tržno (izraba otoka je porazno nerentabilna), forma ni podrejena vsebini ampak je ravno obratno, naša obala je kljub vsemu dovolj naravno zanimiva, da projektov, ki se šopirijo s tem, da so videti umetno, ne potrebuje in ne prenese, tak delfin pa bi bil žal na Google Earth dovolj razpoznaven, da bi se nam smejal ves svet.

    • Ars Ignis je rekel/-la:

      Lahko bi bil penis,
      tak nagajiv,
      z mošnjo.

    • Tomaž Štih je rekel/-la:

      Če je merilo promocijski efekt bi imel mnogo boljšega od delfina otok v obliki gole ženske (ali Mohameda z bombo, če se gremo butični turizem). Po drugi strani bi se bilo za maksimalni doseg tega najbrž ceneje z Google Earth zmeniti, da proti odškodnini malo Photoshopajo satelitske fotografije. ;)

    • MEFISTO je rekel/-la:

      Če bi ARS IGNIS prispeval obliko in mere, bi dobili otoček!

      Mi vendar načrtujemo otok!

    • Ars Ignis je rekel/-la:

      Aha, gospod se spozna na penise.

  • peter je rekel/-la:

    ups, takole bo prav:
    …se stihijsko podrejajo željam kupcev…

  • Aleš je rekel/-la:

    >tak delfin pa bi bil žal na Google Earth dovolj razpoznaven, da bi se nam smejal ves svet.

    Vse je stvar izvedbe, vse se da tako ali drugače.

    Ko je Utzon domislil svojo opero, so se nekateri smejali, drugi držali za glavo, tretji risali karikature želv, ki se onegavijo… and the rest is history.

  • šifra je rekel/-la:

    ..in nedale stran še en otoček …plinski terminal.. ma wa..

  • peter je rekel/-la:

    @Tomaž Štih:
    evo, za nago babo pa sem! če se že gremo, se pejmo do konca :))
    sam še okrog poze se je treba zedinit, pa lahko gremo nasuvat.
    predlagam, da naj bo naga baba čimbolj razkrečena - tako bomo dobili najbolj ugodno razmerje med dolžino obale in površino. po nogah in rokah bi bile bajte v dveh vrstah, vsaka s svojo zasebno plažo (no, dostop do morja je pri nas javna dobrina, tako da bi bile privat plaže manj zasebne, kot v Dubaju, bajte pa kljub temu dražje, ampak naj se s tem ubada tisti, ki jih kani prodajati…)
    med nogami, se pravi tam okoli, kjer bi se nogi stikali, pa bi lahko razpisali referendum, ali naj bo goščava (makija, nasad kakijev ali pa le obrita travca), al bi raje ciljal na čistino (peščena plaža, betonska plošča, al pa kar u nulo gladko položen marmor).

    tvoja ideja je pa uporabna tudi za Popovičev projekt - če bi na tisti polmesec postavili hotel v obliki 140m visoke stoječe nage babe, bi potrebne posadke gostujočih Natovih letalonosilk že milje pred Koprom vedele, da se končno bliža olajšanje…

    • Aleš je rekel/-la:

      Zakaj bi se ustavili samo pri enem otoku, pravzaprav? Lahko bi imeli kar cel arhipelag, morda v obliki Rorschach testov… tako bi vsak našel v podobah tisto, kar bi sam želel. Da se narod ne bi preveč polariziral (referendum) v zvezi z vprašanji, ki si jih izpostavil.

  • dado je rekel/-la:

    Zbanalizira narod vse,
    tudi kar morda dobro je!
    Naj vlačič kamnine v hrib vlači,
    važno, da se mulja ne tlači!

  • doajen je rekel/-la:

    Bimbo od avtorja teksta je zapisal: “Prav pred kratkim, že leta 2010, pa je v javnost zašla ilustracija vizije koprskega župana. Novi slovenski otok bi v tem primeru nasuli na koncu koprskega mestnega pomola, malo naprej od Ribe 1 in Ribe 2.” Riba 1,2, sta v Izoli in ne v KP. Toliko o verodostojnosti zgoraj navedenih podatkov.

    • peter je rekel/-la:

      tenx, bimbo od doajena, my bad!
      ne boš verjel, ampak nekaj me je grizlo v zvezi s tema Ribama. po tem, ko sem tole na hitro napisal v sredo zvečer (bil par dni na Dunaju, pa ni šlo prej), se mi je zazdelo, da sta na koncu izolskega pomola, ampak je blo že prepozno. pa sem si rekel - kurc, če bo šlo skoz, v redu, če pa ne, bo pa že kak komentator popravil. pomisli, ti si taj!
      še vedno pa se bojim, da se bo pojavil tudi modrec, ki ima podatke, da Siemens, ki plava pred Izolo, ni največji na svetu…

      kako torej iz te zagate? predlagam ti, da si zamisliš, da nepremičnini Riba 1 in Riba 2 rjavita na koncu koprskega pomola na isti način, kot se to dejansko dogaja v Izoli - malo naprej od tega pa si potem lahko predstavljaš Slovenski Svetilnik

  • Duko je rekel/-la:

    Ta ideja je za Slovenceljne preveč dalekosežna in preveč velikopotezna, da bi jo mogli vzeti zares in se zato iz nje lahko le norčujejo. Največja podjetnost, ki jo še prenesejo, je gradnja kakšnega vaškega sekreta, pa še tam se zna pojaviti kakšna civilna iniciativa, da o varuhih podnebja niti ne govorimo. Čakam, da nas prevzame kakšna multinacionalka. Da nas le ne bi kar kakšna mafijska družina.