Vest

PO NARAVNI KATASTROFI ŠE ČLOVEŠKA
Haiti je 12. januarja prizadel katastrofalen potres, ki je porušil večino države. Solidarnost z žrtvami je pokazalo vso prebivalstvo sveta. Pomoč za žrtve potresa so zbirali celo prebivalci Gaze.
Med prvimi na terenu so bile reševalne in medicinske ekipe iz Kube, Venezuele, Brazilije, Islandije in Izraela. Kubanci so začeli z delom v manj kot 24 urah. Pridružili so se jim čilenski zdravniki in španske nune. 32 ur po potresu je pristalo prvo kitajsko letalo. Kitajski reševalci so tudi odkopali večino trupel osebja ZN na Haitiju. Potem je haitska oblast predala upravljanje letališča v ameriške roke. Namesto reševalcev in pomoči so na Haiti začeli prihajati vojaki.
Če je bilo ob Katrini še nekako mogoče razumeti zmedo ameriških oblasti, je sedaj ni več mogoče. V New Orleans so pred reševalci najprej prišli Blackwaterjevi plačanci in nacionalna garda, namesto ameriškega Rdečega križa je bil na poplavljenih območjih prvi kanadski. Nič drugače ni na Haitiju.
Namesto reševanja je pomembna varnost, namesto vode, hrane in zdravil propaganda. Američani so šele 6i dan začeli z odmetavanjem vode iz letal. Pred tem tega niso počeli zaradi varnostih ozirov. Ko je na Haiti prispela Hillary Clinton so letališče zaprli za 3 ure, pozneje pa so, po pričanju osebja na letališču, ponovno onemogočili pristajanje letal s pomočjo, ko so državni sekretarki iz Dominikanske republike pripeljali novo obleko.
Zaradi ameriškega prevzema upravljanja štirih letališč so bila zaustavljena letala z nujno pomočjo in mobilnimi bolnišnicami. Od skoraj 200 letal dnevno, je večina ameriških vojaških letal. Ostali čakajo na dovoljenja. Pritožili so se Brazilci, Francozi, Rusi, Mehičani, Venezuelci in Kubanci. Rusko transportno letalo je v Caracasu kar 24 ur čakalo na dovoljenje za let. Zdravnikom brez meja so zaustavili 5 letal s 85 tonami zdravil in sanitetnega materiala. Mobilna bolnišnica je na dovoljenje za pristanek na Haitiju čakala polna dva dni. V prvem tednu je pristalo le eno njihovo letalo. Podobne težave je imel tudi Rdeči križ. Francoski minister zadolžen za pomoč je besno izjavil, da Haiti potrebuje pomoč, ne okupacije.
Razdeljevanje pomoči po mnenju večine reševalcev in humanitarnega osebja poteka naključno, kaotično in v minimalnem obsegu. Italijanski šef civilne zaščite, ki se je izkazal pri reševalni akciji v potresu v L’Aquili, je organizacijo pomoči na Haitiju označil za pomilovanja vredno in kritiziral militarizacijo operacije, pomanjkanje enotnega vodstva operacije in razumevanja potreb ljudi.
Kljub temu bo do konca tega tedna na tleh in v vodah okoli Haitija prisotnih 20.000 ameriških vojakov in 3500 vojakov pod poveljstvom ZN. Pomočnik poveljnika Južnega poveljstva ameriških oboroženih sil se je pohvalil, da je na Haitiju sedaj celo manj nasilja kot pred potresom. Haiti preletava tudi vsaj eno brezpilotno letalo zasebne ameriške družbe, ki ima pogodbo z vojsko. Humanitarne organizacije, ki delajo na terenu, pravijo, da niso ogrožene in da ne rabijo nikakršne zaščite. Haiti ni vojno območje, je območje naravne katastrofe.
Ogorčeni so tudi ameriški zdravniki, ki se čudijo, da helikopterji v glavnem prevažajo vojake in ne vode, hrane, zdravil, sanitetnega materiala ali morfija. Večina pomoči je še vedno na letališču in ne dosega prebivalstva, čeprav ZDA in ZN trdita nasprotno.
Ameriška zdravniška humanitarna organizacija Partnerji v zdravju, ki na Haitiju deluje že 20 let, opozarja, da bo zaradi posledic infekcij neoskrbovanih ran umrlo vsaj še 20.000 ljudi. Glavni problem je v tem, da večina ranjenih ni dobila nobene zdravstvene oskrbe, manjka pa tudi vseh najbolj osnovnih potrebščin. Zdravniki ocenjujejo, da bo vsaj 200.000 prebivalcev izgubilo vsaj en ud. V večino slumov pomoč še ni prišla.
Nasilje in bes prebivalcev v resnici naraščata, saj večina ni deležna nikakršne pomoči. Po ocenah ZN, naj bi pomoč dosegla le okoli 250.000 ljudi. V naslednjem mesecu bi morale bolnišnice zdraviti okoli 120.000 ljudi. Direktno prizadetih je vsaj 1,5 milijona prebivalcev.
Američani bodo v Gvantanamu bodo pripravili taborišče za begunce, v karibskih vodah okoli Haitija se je vojaškim ladjam pridružilo vsaj 5 ladij Obalne straže. Njihov namen je prebivalcem Haitija preprečiti pobeg v ZDA. Direktorica Ameriške domovinske varnosti je morebitne prebežnike opozorila, naj ne poskušajo priti v ZDA, saj bodo s tem le preusmerili ameriške humanitarna napore na Haitiju v lovljenje in deportacijo beguncev. ZDA viznega režima za Haiti ne bodo omilile. Nad prestolnico je zato več dni krožilo ameriško vojaško letalo, ki je pozivalo ljudi, naj ne bežijo s čolni.
Predsednik Senegala je žrtvam potresa bolj naklonjen. Haitskim potomcem afriških sužnjev je ponudil, da se vrnejo v deželo svojih predhodnikov. Ob tem bi jim podarili tudi obdelovalno zemljo.
Kaj v resnici stoji za ameriško potrebo po varnosti najbolj ilustrira publikacija American Enterprise Instituta, ki pravi, da se bodo Ameriška Vojska in Marinci neizbežno znašli v vlogi zagotoviteljev miru. Del te naloge bo obvadati tolpe, še posebej tiste privržene odstavljenemu predsedniku Aristidu. Ameriški analitiki govorijo še o tem, kako pomembna je strateška lega Haitija.
Heritage Foundation pa pravi, da je potrebno preprečiti napore Huga Chaveza, da bi destabiliziral državo. ZD morajo vzpostaviti močno javno diplomacijo, da bi se zoperstavile negativni propagandi iz Chavez-Castrovega tabora. ZDA so v Karibih sila Dobrega, enako kot po vsem svetu. Haiti mora biti varna in demokratična država.
V pripravljenosti so tudi plačanci vseh vrst. Ameriške zasebne varnostne službe že ponujajo svoje storitve na Haitiju. Lahko varujejo objekte ali konvoje vozil, varujejo osebje pred zastraševanjem in nasiljem ali celo ukrepajo v primeru uporov delavcev ali drugih neljubih dogodkov. Večina se hvali z izkušnjami iz Iraka in Afganistana.
IMF bi posodil dodatnih 100 milijonov, ampak v okviru stare pogodbe, ki pogojuje posojilo s klasičnim neoliberalnim paketom ukrepov. Gre seveda za zmanjšanje zajamčene plače, zmanjševanje javnega sektorja in nižanje plač zaposlenim ter socialnih transferjev v vseh svojih oblikah ter privatizacijo vsega, kar še ni privatizirano. V letu 2003 je Haiti za servisiranje dolga porabil 57,4 mio $, tuje pomoči je prejel le 39,2 milijona.
Pariški klub se je odločil, vključno z ZDA, Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, da odpiše dolgove. Hkrati pa poziva ostale države, da storijo enako. Poleg njih sta največja upnika Tajvan in Venezuela. Svetovna banka namerava odobriti zamrznitev plačila dolga za 5 let.

WE THE PEOPLE IMA NOV POMEN
OZ. NOVE PRAVICE KORPORATIVNEGA DRŽAVLJANA
Vrhovno sodišče ZDA je v tožbi Citizens United proti Zvezni volilni komisiji sprejelo precedenčno sodbo. Vsi subjekti prava, torej ne le fizične osebe, bodo od sedaj naprej lahko neomejeno financirale predvolilne kampanje konkretnih kandidatov.
Sodba omogoča gospodarskim subjektom, da direktno vplivajo na medijsko pojavljanje svojih izbrancev in posledično na rezultate volitev. Tuje gospodarske družbe pri tem niso izvzete. Do sedaj lobistične skupine, ki zastopajo interese tujih držav, niso smele direktno financirati političnega življenja v ZDA.
Dostop do odločitev o zdravstvenem sistemu, šolstvu ali celo vojni je s tem lahko prepuščena vplivom nemških bank, ruskih oligarhov, savdskih portfeljskih skladov ali kitajskih proizvajalcev avtomobilov.
Državljani ZDA se bodo morali za predstavništvo v kongresu, senatu ali Beli hiši ter za svoje državljanske pravice boriti z globalnimi gospodarskimi ali političnimi interesi.

DELNO PRIZNANJE KRIVDE
Izrael je z Združenimi narodi sklenil sporazum, na osnovi katerega bo tej organizaciji plačal 10, 5 milijona $ za škodo, ki jo je povzročil z bombardiranjem objektov te organizacije v Gazi in smrti njenega šoferja pred letom dni.
Ban Ki Moon je sprva zahteval 11,2 milijona za škodo na dveh šolah ZN in skladišču Svetovnega programa za hrano.
Odškodnina ne pomeni priznanje krivde. Izraelsko stališče je, da gre na objektih ZN za kolateralno škodo. Ta je posledica prisotnosti Hamasovih borcev, ki so streljali v bližini objektov.
Izrael drugače ne priznava nikakršne krivde. Napad na območje je le samoobrambno dejanje, 1400 ubitih prebivalcev in milijardna škoda pa posledica palestinskega terorizma.

BRITANSKA ZAROTA
V Veliki Britaniji poteka parlamentarna preiskava o vzrokih za sodelovanje v Iraški vojni. Dva dni pred pričanjem Tonyja Blaira so na dan prišle nove podrobnosti iz preiskave o smrti dr. Davida Kellyja, britanskega inšpektorja ZN za RBK orožje v Iraku.
Ta je bil vir poročila za BBCjevo novico, ki je postavljala na laž Blairovo tezo o tem, da ima Sadam Husein arzenal orožij za množično uničevanje, ki lahko dosežejo britanski teritorij v 45 minutah. Dr. Kelly je bil najden mrtev na obronku gozda le nekaj dni po tem, ko se je izvedelo, da je on vir BBCjevih navedb.
Uraden razlog smrti je samomor, čeprav precej ljudi sumi, da temu ni tako. Dr. Kelly naj bi si prerezal žile s topim vrtnim nožem.
Sumničavost je sedaj dodatno podkrepljena z dejstvom, da je vodja preiskovalne komisije lord Hutton vso zdravstveno dokumentacijo, poročilo o obdukciji ter neobjavljeno dokazno gradivo leta 2004 označil za strogo zaupno. Dokumenti bodo dostopni javnosti šele čez 70 let.

HRANA ZA GORIVA
ZDA so največji izvoznik žitaric na svetu. Po obsegu prekašajo skupni izvoz Argentine, Avstralije, Kanade in Rusije skupaj. Poročilo ameriškega ministrstva za kmetijstvo za leto 2009 ugotavlja, da uvedba biogoriv vpliva na svetovne zaloge hrane. Kar 1/4 vseh proizvedenih žitaric, oziroma 107 milijonov ton, je predelana v etanol ali biodizel. Takšna količina bi lahko vsako leto nahranila 330 milijonov ljudi.
ZN pozivajo države k resnemu premisleku o smiselnosti uporabe kmetijskih pridelkov za pridelavo goriv. Podobno stališče je bilo zapisano v tajnem poročilu Svetovne banke, ki pravi, da je prav vzpostavitev ameriške in evropske zakonodaje o uvedbi biogoriv povzročila dvig cen hrane za 75% med leti 2006 in 2008. Letna proizvodnja bioetanola v ZDA je subvencionirana z okoli 6imi mrd $. V tem času se je število kronično lačnih ljudi na svetu povečalo za 1 milijardo.

AFGANISTANSKA KORUPCIJA
Urad Združenih narodov za droge in kriminal je izdal poročilo o korupciji v Afganistanu. Številke so fascinantne. Podkupnine so ocenjene na kar ¼ BDPja ali 2,5 milijarde $. Skupaj s trgovino z mamili dosegata kar polovico BDPja.
Podkupljiva je večina državnih uradnikov, zdravnikov, sodnikov, tožilcev in policistov. 25% intervjuvancev je potrdilo, da so v minulem letu podkupili policista, 18% sodnika. Ljudje imajo občutek, da je ceneje podkupiti sodnika kot najeti odvetnika.
Kar 59% prebivalstva meni, da je korupcija največji problem države. Ta je celo pred varnostno situacijo in nezaposlenostjo. 59% ljudi verjame, da so pritožbe proti skorumpiranim uradnikom izguba časa.
Tudi tujci so se navzeli afganistanskih navad. V kar treh četrtinah primerov korupcije, ki jo preiskujejo ameriški uradniki, so vpleteni tujci.

Jura Štok

A mamo takle vprašanja:
1. Kaj se bo zgodilo s Haitijem?
2. Kako ocenjujete ukinjenje Chavezu naposlušnih televizij in njegove konfrontacije z novo izvoljenim čilenskim predsednikom?
3. kitajska je ena izmed redkih držav kjer se gospodarska rast ne ustavlja. Ali ima to dolgoročno perspektivo?