9. februar, 2010 | Vest

TAKLE MAMO - licence to kill, grožnje soseski, NATO širi meje zavesti

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

LICENCE TO KILL OZ. GUILTY UNTIL PROVEN DEAD
Na napade brezpilotnih letal na teroristične osumljence v Afganistanu in Pakistanu so nas osvoboditelji že precej navadili. Sedaj je očitno, da so pooblastila varnostno-obveščevalnih služb tudi pod mirovnikom Obamo še precej širša. Na zaslišanju pred kongresno komisijo za varnostno-obveščevalne aktivnosti je direktor NI (National Intelligence) priznal, da imajo ameriške vladne agencije dovoljenje za atentate tudi ameriških državljanov, osumljenih terorističnih aktivnosti v tujini, če pripravljajo dejanja, ki bi lahko ogrozila ameriška življenja. Agencije in ministrstvo za obrambo morajo pri tem slediti setu natančno določenih in nadzorovanih postopkov ter soglasij. Po informacijah iz vladnih krogov, so v tem trenutku na seznamu za odstranitev trije ameriški državljani.
Organizacije za človekove pravice so ostro napadle takšno politiko, ki ne temelji na domači zakonodaji in mednarodnem pravu. Izvršna oblast si je uzurpirala pravico, da sama brez sodišč določi, kdo je državni sovražnik. Strokovnjaki za ustavno pravo pravijo, da izvensodni uboji ameriških ali tujih državljanov kršijo 5. amandma k Ameriški ustavi, prezumpcijo nedolžnosti in mednarodno pravo o človekovih pravicah. Takšno početje spodkopava mehanizme pravne države, ki je najboljše orožje proti pravim teroristom.

GROŽNJE SOSESKI
Še enkrat ponovimo, da ima Iran neodtujljivo pravico do bogatenja urana ali kateregakoli drugega radioaktivnega izotopa do katerekoli stopnje v civilne namene. Ta pravica izhaja iz podpisa NPT, pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Iran je zaradi stalnega postavljanja pogojev in groženj s sankcijami s strani Zahoda napovedal ponovno bogatenje urana na 20%, torej daleč pod koncentracijo potrebno za izdelavo primitivnega jedrskega orožja.
V Perzijski zaliv so priplule ameriške vojaške ladje s prestreznimi sistemi, proti Zalivu pa plujeta tudi dva izraelska raketna rušilca. Gre za izjemen dogodek, saj izraelske vojaške ladje šele drugič plujejo skozi Sueški kanal. Prvič v zgodovini se je to zgodilo junija lani, ko je skozenj zaplula podmornica razreda Delfin. Raketna rušilca naj bi v Perzijski zaliv prispela konec tedna.
Predstavniki izraelske oblasti ne grozijo zgolj Iranu. Že nekaj časa z retoriko in dejanji ob libanonski meji kažejo, da so se pripravljeni ponovno podati v vojno s Hezbolahom. Sirski predsednik Bašar Al Asad je v pogovoru s španskim zunanjim ministrom dejal, da Izrael nima interesa za vzpostavitev trajnega miru, celo obratno, vsej svoji okolici grozi z vojno.
Na to izjavo se je odzval izraelski zunanji minister Lieberman. Predsednika Asada je opomnil, da bo v vsaki vojni z Izraelom Sirija ne le izgubila, oblast bosta za vedno izgubila tudi Asad in njegova družina. Sirski predstavniki so se odzvali z enako gorečnostjo. Izrael naj ne preskuša sirske odločnosti, napad na Libanon bi pomenil odprto vojno, kjer ne bo prizanešeno izraelskim mestom. Sirija je pripravljena ne glede na to, ali se bo Izrael odločil za mir ali vojno.
Zaostreno retoriko je skušal pomiriti premier Netanjahu, ki je dejal, da se je s sirskimi predstavniki pripravljen sestati brez kakršnihkoli predpogojev in začeti pogovore o trajni mirovni rešitvi. Sirija kot predpogoj zahteva izraelski umik iz Golanske planote, zasedeno v vojni leta 1967.
Zunanji minister Lieberman je svoje vladne kolege opozoril, da tisti, ki mislijo, da bodo teritorialne koncesije Siriji pretrgale njene povezave z osjo Zla, torej z Iranom, ali sami sebi lažejo ali pa ne živijo v realnosti.

NATO ŠIRI MEJE ZAVESTI
Na konferenci o varnosti v Muenchnu je generalni sekretar zveze NATO predstavil nove naloge in cilje zveze.
Fizična obramba teritorija članic se spreminja, NATO mora svoje interese braniti izven svojih meja. V svetu globalnih groženj in izzivov se je pomen teritorialne obrambe spremenil. Sekretar vidi izzive v hekerskih napadih, prekinjeni distribuciji energentov, jedrskem oboroževanju, piratstvu in terorizmu. Statične armade in njihovi topovi ne bodo impresionirali teroristov, piratov in računalniških hekerjev. Sodobna varnost mora vsebovati aktivnosti daleč stran od dejanskih meja zavezništva. Klimatske spremembe in tekmovanje za naravnimi bogastvi bodo povzročile nove izzive stabilnosti in varnosti.
Afganistan, razpadajoča država na drugi strani planeta, predstavlja resno grožnjo varnosti doma. Od tam prihaja terorizem, ekstremizem in droge. Nevladne organizacije bi morale tesneje sodelovati s stabilizacijski silami na območjih konfliktov, kar pa te zavračajo, saj hočejo ostati nevtralne.
NATO mora postati nov forum za razprave o globalnih varnostnih vprašanjih, ki ne bo konkurenca Združenim narodom. Sprememba vloge NATA v institucijo, ki je povezana globalno, ni stvar izbire, je stvar nuje.

OPERACIJA AFGANISTAN
Na muenchnenski konferenci je govoril tudi novi stari predsednik Afganistana Hamid Karzaj. Od zveze Nato je zahteval, da njene sile takoj prenehajo z vsemi vojaškimi vpadi v lokalne skupnosti. Med takšnimi napadi je preveč ranjenih in ubitih civilistov, kar med prebivalstvom vzbuja ogorčenje. Nočne aretacije in vdori v domove se morajo končati, afganistanska oblast mora nemudoma prevzeti popolen nadzor v boju proti Talibanom.
Karzajev govor je problematičen, saj se afganistanske enote in enote ISAFa pod poveljstvom ZDA pripravljajo na veliko ofenzivo v južni provinci Helmand. Poveljnik ameriških in natovih enot v Afganistanu, general McChrystal napoveduje, da bo operacija jasno znamenje prebivalstvu, da afganistanska vlada prevzema nadzor nad varnostjo. Prebivalstvo zaradi napovedane ofenzive množično zapušča območje.

KITAJSKA RADODARNOST
Kitajska je privolila v odpis 80% 8,5 milijarde $ dolga, ki ga Irak dolguje njenim podjetjem. Že leta 2007 je odpisala vse iraške dolgove državi, Iraku pa pomaga s pomočjo pri obnovi infrastrukture in oživljanju gospodarstva.
Korist ni le enostranska. V minulem letu sta državi podpisali trgovske sporazume v vrednosti 3,8 mrd $, kitajska državna naftna družba je prišla do največjih in dobičkonosnih koncesij za izkoriščanje naftnih polj v Iraku.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
2 x komentirano