7. april, 2010 | Vest

TAKLE MAMO 111 - Pravila ne veljajo za vse, skrb za ljudi…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

PRAVILA NE VELJAJO ZA VSE
Nobelovec Obama pripravlja novo doktrino za uporabo jedrskega orožja. Pogoji za njegovo uporabo bodo veliko strožji od dosedanjih, saj z njim ne nameravajo več odgovarjati na morebitne napade z biološkim ali kemičnim orožjem. ZDA tudi ne bi uporabile takšnega orožja proti državam, ki le-tega nimajo, in spoštujejo Sporazum o neširjenju jedrskega orožja. S tem v resnici ZDA le spoštujejo določilo iz sporazuma NPT, ki jedrskim silam prepoveduje uporabo tega orožja proti državam, ki ga nimajo. Iz te zaveze sta izvzeta Severna Koreja, ki ni podpisnica NPT, in Iran, ki je podpisnik.
Vseeno je nova doktrina precejšen napredek, saj so smernice Busheve administracije predvidevale celo možnost preventivnega jedrskega napada na države brez tega orožja.
Prihodnji teden bo v Washingtonu potekala velika konferenca o jedrskem razoroževanju, na kateri naj bi sodelovali predstavniki vsaj 40ih držav. Želja nobelovca Obame je svet brez jedrskega orožja.

SKRB ZA LASTNO PREBIVALSTVO
V Kolumbiji so po naključju odkrili največjo masovno grobnico do sedaj. Odkrili so jo, ker so otroci pili vodo iz bližnjega potoka in se zastrupili. Grobnica se nahaja ob vojaškem oporišču kolumbijske vojske La Macarena južno od prestolnice Bogote, v katerem je nameščenih tudi 600 ameriških vojaških svetovalcev. V njej je okoli 2000 trupel, ki so označena z letnicami od 2002 do 2009. Kolumbijska vojska je prevzela odgovornost za smrt ljudi najdenih v grobnici. Po njenih trditvah so v njej zakopani ubiti pripadniki gverilskih skupin.
Lokalne organizacije za človekove pravice in komisar za človekove pravice ZN sumijo, da ne gre za prave gverilce. Žrtve naj bi bile v resnici del ugrabljenih ljudi namerno napačno identificiranih za pripadnike gverile. Z visokimi številkami pobitih gverilcev je kolumbijska vlada utemeljevala zahteve za ohranjanje vojaške pomoči s strani ZDA. Vojaki so za takšne uboje motivirani, ker so deležni nagrade za vsakega ubitega gverilca. Če gre v grobnici v resnici za »napačno pozitivne« (false positives) gverilce, se je skupno število pobitih civilistov s strani uradne vojske povečalo na vsaj 4000.
Poleg pobojev civilistov se mora oblast v Kolumbiji zagovarjati še za uboj bivšega sindikalnega voditelja in predsednika komiteja za človekove pravice La Cantina, ki se je zgodil v sredini marca letos na območju, ki ga je nadzorovala vojska. Ubit je bil kmalu po tem, ko je z delegacijo britanskih parlamentarcev obiskal masovno grobnico v La Macareni.
Kolumbija ima takoj za Sudanom največjo lastno begunsko populacijo. Samo lani se je število kolumbijskih beguncev povečalo za 25%. Svoje domove je prisilno zapustilo preko 400.000 ljudi. Skupno število beguncev je med letoma 1997 in 2008 znašalo 2,9 milijona, od leta 1985 pa kar 4,6 milijona ljudi. Večina beguncev je notranje razseljenih, med 500.000 in 750.000 jih je zbežalo v tujino. Najbolj na udaru je sosednji Ekvador, ki meji na problematični kolumbijski pokrajini Putamajo in Narino. Tam je nastanjenih okoli 135.000 prebežnikov. Ekvador ima dokaj enostaven emigracijski proces. Do sedaj je uradno registriranih že več kot 50.000 beguncev. S tem jim je omogočena legalna zaposlitev, dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja. Skupaj z UNHCRjem so vzpostavili sistem mobilnih registracijskih enot, ki so zmanjšale čakanje na registracijo iz nekaj mesecev na nekaj ur. S tem nameravajo preprečiti izkoriščanje ljudi brez statusa za prostitucijo ali trgovino z mamili.
Ekvadorska vlada pravi, da so begunci velika finančna obremenitev za območja države, ki so že tako nerazvita. Od Kolumbije zato pričakujejo sodelovanje in pomoč pri zagotavljanju oskrbe njenih državljanov. Ta je v zadnjih 10 letih UNHCRju donirala le 600.000 $ oziroma 50 centov letno za vsakega begunca. Kolumbija je ena izmed največjih prejemnic ameriške pomoči. Od leta 2000 je dobila že za več kot 6 milijard pomoči, 80% te je namenjeno vojski.
Ekvador za kolumbijske begunce letno porabi 40 milijonov $.

SHOOT FIRST AND ASK QUESTIONS LATER
(najprej ustreli, potem se pojdi kviz)
Wikileaks, spletna stran, ki objavlja zaupne dokumente vladnih služb in korporacij, je objavila že nekaj časa najavljan posnetek uboja 12 civilistov v Bagdadu, ki se je zgodil julija 2007. Med ubitimi so tudi fotograf Reutersa in njegov pomočnik; med reševanjem preživelih sta bila ranjena tudi dva otroka in ženska. Vsi so bili ubiti s 30 mm protioklepnimi naboji. Agencija Reuters je neuspešno poskušala pridobiti posnetke vse od dogodka naprej. Al Jazeera je od ameriške vojske pridobila zapisnike dveh preiskav o dogodku, ki sta krivce za napad rešila kakršnekoli odgovornosti. Vojaška preiskava ni naslovila bistvenih neskladnosti med doktrino boja in dejanskim napadom.
Video posnetek iz helikopterja je zaradi kompresiranja slabše kakovosti od tistega, kar je videl strelec med napadom na civiliste.

Sočasno z objavo helikopterskega videoposnetka je prišla na dan tudi zgodba iz Afganistana, kjer so ameriške specialne enote februarja letos med nočnim napadom poleg dveh moških ubile tudi dve noseči ženski in najstnico, ki so praznovali rojstni dan. Moška sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil lokalni policist.
Da bi prikrili zločin so ženskam iz strelnih ran izbezali krogle, rane očistili krvi in poskušali prirediti zgodbo tako, kot bi bili ženski zvezani in ubiti še pred njihovim prihodom. Kljub končnemu priznanju vpletenih, preiskava Natovega poveljstva v Afganistanu osumljene ne obtožuje napačnega početja. Wikileaks namerava objaviti tudi posnetek napada v Afganistanu, v katerem je bilo ubitih 97 ljudi.

WIKILEAKS V TEŽAVAH
Wikileaks ima tudi lastne probleme. Po eni strani organizaciji čedalje bolj primanjkuje sredstev, po drugi pa njo in njene člane zastrašujejo ameriške varnostne službe. Ti so deležni obsežnih osebnih pregledov, pregledov prtljage in vsebine računalnikov tudi izven teritorija ZDA. Pentagon je celo pripravil strategijo boja proti organizaciji. V njej opisujejo taktike napadov na njene člane od tožb, odpuščanj ljudi, ki so razkrili tajne dokumente, do podtikanj lažnih dokumentov, da bi organizaciji omajali kredibilnost.
Wikileaks je v svojem kratkem obstoju objavil več tajnih dokumentov kot vsi vodilni časopisi, ki so nekoč gledali pod prste nosilcem oblasti in moči.

IZGUBLJENI TRILJONI
Raziskovalna skupina Global Financial Integrity je ocenila izgube, ki jih imajo afriške države z izogibanjem davkom poslovnih subjektov, s trgovino z mamili, s plačevanjem zaščite in ponarejanjem denarja in drugih dobrin. Skupina je ocenjevala obdobje od leta 1970 do danes. Večina finančnih tokov iz nelegalnih poslov se na koncu znajde na računih zahodnih bančnih ustanov. Ocena skupine, ki jo sami označujejo kot konzervativno, znaša 1,8 triljona $ ali več kot 1000$ na vsakega prebivalca Afrike. V oceno ni vključena trgovina z diamanti in rudami, ki jih nadzorujejo različne uporniške skupine.
Podobno oceno so dali za ves “nerazviti” svet. Letne izgube na račun nelegalnih finančnih tokov znašajo vsaj 1 triljon $.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
10 x komentirano