Vest

JEDRSKE STRATEGIJE
V Washingtonu je potekalo največje srečanje tujih voditeljev v ZDA od ustanovne konference Združenih narodov v San Franciscu leta 1945. Na dvodnevno srečanje niso bili povabljeni voditelji Severne Koreje, Irana in Sirije, izraelski premier se srečanja ni udeležil. Glavno temo srečanj so diktirali Američani. Po uspešnem dogovoru z Rusijo je Obamova administracija predstavila mednarodni jedrski terorizem kot glavno nevarnost za svet kot celoto. Dostop do nuklearnega materiala, ki bi ga lahko uporabili teroristi, predstavlja večjo nevarnost od jedrske bombe v rokah Severne Koreje ali Irana.
Američani s tem premikajo meje dovoljenega. Problem postaja torej samo posedovanje izotopov primernih za razvoj jedrskega orožja. Tega področja do sedaj ni naslavljal noben sporazum, tudi najbolj splošen trinivojski NPT ne. Vse nejedrske države NPTja so do sedaj imele pravico, jedrske pa dolžnost, prodajati civilni nuklearni material in tehnologijo nejedrskim članicam. Nekoč, še pod Eisenhowerjem, je obstajal celo program donacij jedrskega materiala z imenom »Atoms for Peace«.

Francozi so še enkrat poudarili, da se njihova država ne more odreči jedrskemu orožju, Kitajska bi verjetno podprla nove sankcije proti Iranu, Ukrajina pa je zagotovila, da se bo do leta 2012 znebila vseh zalog obogatenega urana.
Kljub množični mednarodni zasedbi pa je bila konferenca do neke mere namenjena domači javnosti, še posebej kritikam s strani radikalne desnice, ki prevzema republikansko stranko.
Sedanja demokratska administracija bi rada po odločnosti parirala jastrebom iz prejšnje Busheve. Državna sekretarka Hillary Clinton sedaj pravi, da ZDA ne morejo izključiti povračilne uporabe jedrskega orožja, če bi bili napadeni z biološkim ali kemičnim orožjem.

IRANSKI ODGOVOR
Iran bo zaradi izjav predsednika Obame in najvišjih ameriških predstavnikov o tem, da bi lahko proti Iranu uporabili jedrsko orožje, vložil uradno pritožbo pri Združenih narodih. Takšne izjave dokazujejo, da so države, ki posedujejo jedrsko orožje same največja grožnja svetovnemu miru in varnosti.
Kljub odsotnosti dokazov o obstoju iranskega vojaškega jedrskega programa, ZDA in Zahod vztrajajo, da namerava Iran izdelati jedrsko bombo. Iransko vodstvo stalno ponavlja, da ne verjame v posedovanje in uporabo RBK (radiološko-biološko-kemičnega) orožja, hkrati pa bi bila takšna uporaba tudi proti njihovim verskim načelom.

KRVAVI TULIPANI - BOJ ZA KIRGIZIJO
V Kirgiziji se je po 5ih letih ponovno zgodil državni prevrat. V spopadih in streljanju med policijo in demonstranti je bilo ubitih okoli 80 in ranjenih več kot 1000 ljudi. Odstavljeni predsednik Bakijev je odšel enako, kot je na oblast prišel. Če je takrat vodil revolucijo tulipanov, njegovi nekdanji zavezniki, vključno s sedanjo predstavnico nove oblasti, Rozo Otumbajevo, novega prevrata niso poimenovali.
Pred petimi leti so imeli voditelji revolucije tulipanov, podobno kot vsi predstavniki barvnih revolucij, močno podporo skupine ameriških organizacij. Te so donirale preko 12 milijonov $ in so zaobjemale večji del političnega spektra, od Sorosa in Freedom Housea do Zunanjega ministrstva, ki je doniralo opremo za opozicijsko tv postajo, NEDa (National Endowment for Democracy), NDIja (National Democratic Institute), IRIja (International Republican Institute) in ostalih navidez civilno-družbenih organizacij.
Podobno kot v Ukrajini in Gruziji so Američani skozi večino vladavine hvalili takratne voditelje, njihov prispevek k širjenju upanja in demokracije na prostorih bivše Sovjetske zveze. Odnos se je spremenil tisti trenutek, ko so začeli povzročati težave ameriškim strateškim planom ali se preveč naslanjati na Rusijo.
Položaj človekovih pravic v Kirgiziji se je v zadnjih treh, še posebej pa v zadnje pol leta, zelo poslabšal. Human Rights Watch poroča o fizičnih napadih in umorih novinarjev, zapiranju časopisnih hiš in sojenjem pripadnikom opozicije. Človekove pravice vseeno niso bile glavni povod za nemire in prevrat. Ekonomski problemi, revščina, dvig cen energentov in mobilne telefonije ter korupcija v krogih blizu oblasti so bili povodi za prevrat.
ZDA so v zadnjem času izražale zaskrbljenost nad stabilnostjo države oziroma ali bo na oblasti ostala administracija, ki podpira ameriški vpliv regionalno in globalno. Človekove pravice so bili v drugem planu.
Kirgizija je kljub svoji majhnosti strateško izredno pomembna država, ki je izhodišče za dominacijo centralne Azije. Na njenem teritoriju sta tako ameriška vojaška baza kot ruska, ki jo je leta 2003 odobril takratni predsednik Akajev. Ameriška letalska baza Manas je ključna za oskrbovanje vojaških operacij v Afganistanu. Sedanja prehodna oblast je že potrdila, da letalske baze Manas, podobno kot pred 5imi leti, ne bo zaprla.

ZGODBE IZ ZAHODNEGA BREGA
Izraelska vojska je sprejela nova navodila o uporabi in posedovanju osebnih izkaznic na okupiranem Zahodnem bregu. Po novem bo lahko vsak Palestinec ali tujec na tem območju brez izraelskega osebnega dokumenta izgnan ali zaprt do 7 let. Če bo uredba zaživela v praksi, lahko vodi k izgonu ali zaporu 10 tisočev Palestincev. Prvi na udaru bodo Palestinci iz Gaze in družinski člani, ki niso bili rojeni na Zahodnem bregu.
10 izraelskih organizacij za človekove pravice zahteva spremembo takšne politike, saj so ukrepi definirani tako splošno, da lahko vodijo do skoraj popolnega etničnega očiščenja območja.

Od decembra je v tajnem hišnem priporu 23letna izraelska novinarka, ki jo država obtožuje izdaje domovine. Poleg omejitve gibanja nima pravice do javnega nastopanja, sodna odredba pa tudi ostalim izraelskim medijem prepoveduje pokrivanje dogajanja.
Novinarka naj bi v času služenja vojaškega roka prekopirala množico tajnih vojaških dokumentov in jih predala časopisu Haaretz. Sama takšno dejanje zanika.
Dokumenti razkrivajo, da je vojska pobijala vodje palestinskih uporniških skupin v nasprotju z odredbami vrhovnega sodišča o delovanju oboroženih sil na Zahodnem bregu. Te odredbe so vojski zapovedovale aretacije in ne atentatov na osumljene upornike.
Poleg novinarke Anat Kam je pod pritiskom tudi Uri Blau, novinar časopisa Haaretz. Ta je pod pritiskom političnega in vojaškega vrha države zaradi serije člankov z naslovom »Dovoljenje za ubijanje«, s katerimi razkriva početje vojske na okupiranih območjih. Zaradi možnosti aretacije se trenutno nahaja v Londonu.
Hamas je izdal poročilo, da so izraelski tajni dokumenti, ki so prišli v javnost, dovolj močen dokaz za vložitev tožb pred mednarodnimi sodišči.

BIS SVARI
Banka za mednarodne poravnave (BIS - Bank for International Settlements) s sedežem v švicarskem Basslu je izdala poročilo o globalnem finančnem stanju. Njena opozorila so precej zaskrbljujoča.
Državni dolgovi se približujejo točki brez povratka oziroma krizi trga državnih obveznic. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v ZDA, na Japonskem, v Veliki Britaniji in večini Zahodne Evrope. Da ne bi prišlo do spiralnega povečevanja dolgov, bodo morale države sprejeti radikalne varčevalne ukrepe. Zaradi reprogramiranja dolgov bi lahko nekatere države že prešle točko brez možnosti povratka.
Uradni podatki o dolgu zahodnih držav so zavajajoči, saj ne vključujejo nepredvidenih obremenitev, še manj pa povečevanje dolga zaradi spreminjanja demografske strukture prebivalstva, torej naraščanja zadolževanja zaradi povečevanja števila upokojencev. Odsotnost točnih podatkov in neodgovornost politikov obseg dodatnega zadolževanja postavljata iz racionalnih napovedi v sfero ugibanj.
Velika Britanija je po oceni BISa ena izmed največjih grešnic. Čeprav je v krizo vstopila z majhnim javnim dolgom, je odkup propadlih bank in stabilizacijski program gospodarstva državo postavil v položaj, ko je njen strukturni primakljaj največji med članicami OECD. Javni dolg lahko nekontrolirano eksplodira.
Projekcije banke kažejo, da bo po konzervativnem scenariju v manj kot desetletju samo plačilo obresti narastlo iz 5 na 10%, do leta 2040 pa do 27% BDPja. Proračunski primankljaj bo naslednje leto 9% BDPja. Za stabilizacijo dolga bi država naslednjih 20 let potrebovala stalen proračunski presežek v višini 3,5 % BDP. Britanska vlada namerava naslednja tri leta zmanjšati primakljaj na 1,3% BDP. To pomeni, da bo javni dolg do konca desetletja zrasel na 160% BDP, v naslednjih 20ih letih pa zaradi povečevanja obresti poskočil na 350%. Ta projekcija vključuje manjšanje pravic upokojencem.
Stanje Grčije je precej boljše, italijanski dolg deluje napram britanskemu prav nedolžen. Kljub vsemu bo povprečen javni dolg razvitih ekonomij konec leta presegel 100% BDP in bo dosegel nivo zadolževanja tik po II. svetovni vojni.

ZADNJA POTEZA PARLAMENTA
Britanski parlament je na eni izmed svojih zadnjih sej pred volitvami sprejel zakon, ki prepoveduje delovanje ”mrhovinarskih skladov“. Gre za finančne ustanove, ki kupujejo dolgove revnih držav za 1-5% dejanske vrednosti, nato pa jih prek sodišč iztožijo za polno vsoto.
Zambijski dolg iz 70ih je tako odkupljen tik pred odpisom za 3 milijone $. Kupec je tožil državo, da mu mora ta vrniti celoten dolg v višini 55 milijonov $, ki je primerljiv z višino zambijskega proračuna za šolstvo. Britansko sodišče mu je dodelilo 15 milijonov $. Če država tega dolga ne bo izplačala, lahko lastnik dolgov toži vsakogar, ki posluje s to državo, in na ta način povsem onemogoči mednarodno trgovinsko izmenjavo.
Razvite države so odpisale milijarde dolga revnim, da bi te lahko uporabile proračunska sredstva za zdravstvo in izobraževanje. Britanski zakon stopi v veljavo konec leta, prvi učinek bo preprečitev izplačila 12 milijonov liberijskega dolga iz leta 1978.

Jura Štok