Vest

Zadnje tedne državljane Evropske unije razburja „reševalni paket“ posojil za Grčijo, ki šteje 30 milijard evrov. A ta enkratna pomoč je mačji kašelj v primerjavi z denarjem, ki se obrača v okviru skupne evropske kmetijske politike. Vsako leto gre kmetom, kmetijskim organizacijam, podjetjem in razvoju podeželja približno 55 milijard evrov na leto. To znaša več kot 40 odstotkov celotnega letnega proračuna Evropske unije.

Če bi vsaj del tega denarja šel za znanost in razvoj, bi Evropska unija res morda postala najbolj inovativna in napredna sila na svetu. A v teh milijardah, ki se razdelijo vsako leto, se skriva tudi precej možnosti za nepravilnosti in neupravičene zaslužke posameznikov in podjetij.

Prav z namenom dviga preglednosti porabe sredstev iz skupne evropske politike sta britanska neprofitna organizacija EU Transparency in dansko podjetje za raziskave in analize Kaas & Mulvad začeli projekt Farmsubsidy.org. S pomočjo zahtev za dostop do informacij javnega značaja vsako leto pridobijo natančne podatke o vseh izplačilih iz Evropske unije in o vseh prejemnikih. Tudi iz Slovenije.

V letu 2009 je tako 63.501 slovenskih upravičencev do denarja iz evropske kmetijske politike prejelo skupno nekaj več kot 297 milijonov evrov. Največ v Podravski regiji s 85 milijoni in Pomurski regiji s 46 milijoni evrov. Sledi Osrednjeslovenska regija, kjer so razdelili 45 milijonov pomoči, Savinjska z 38 milijoni, Jugovzhodna Slovenija z 32 milijoni in Gorenjska z 20 milijoni. Na dnu lestvice sta Goriška s 16 milijoni in Obalno-kraška regija, v kateri je bilo izplačano za dobrih 12 milijonov evrov subvencij. Tri podjetja iz Italije so iz slovenskih sredstev prejela 660 tisoč evrov.

Med prvimi stotimi največjimi prejemniki sredstev iz evropskih kmetijskih skladov, številka zajema neposredna plačila kmetom, intervencijske in druge ukrepe kmetijske politike ter sredstva za razvoj podeželja, izstopa Tovarna sladkorna Ormož v likvidaciji. V lanskem letu je prejela kar 23 milijonov evrov sredstev.

Tudi naslednjih štirinajst mest zavzemajo različna kmetijska-predelovalna podjetja kot so Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, Perutnina Ptuj, Pomurske Mlekarne, Ocean Orchid in druga. Na 16. mestu se s 568.586 evri subvencij pojavi prvi individualni kmetovalec iz Martjancev Štefan Cigüt. Na 29. mestu mu s 363.492 evri sledi Jože Stariha iz Črnomlja, na tretjem mestu individualnih prejemnikov pa se je na 36. mestu z 291.033 evri znašel Jožef Čas iz Šmartna pri Slovenj Gradcu.

Posredno je do najmanj pol milijona evrov prišla tudi Rimsko katoliška cerkev. Gozdno gospodarstvo Bled, ki se nahaja na 21. mestu, je namreč v 100-odstotni lasti podjetja Metropolitana d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti Nadškofije Ljubljana. Kmetijske subvencije sta prejeli tudi mariborska in ljubljanska univerza. Med prvih sto pa so se uvrstile občine Murska Sobota, Markovci, Dornava in Moravske Toplice. Seznam stotih prejemnikov denarja iz evropske kmetijske politike, ki so skupaj prejeli skoraj 58 milijonov evrov, se zaključi pri individualnem znesku 115.126 evrov.

Tisti, ki se je po višini prejetih sredstev v lanskem letu znašel na tisočem mestu, je prejel 29.693 evrov. Seznam prvih tisoč prejemnikov bomo objavili prihodnji teden.

Blaž Zgaga