4. maj, 2010 | Vest

TAKLE MAMO 114 - Preigravanja pred ZN, notranja kritika…

Globalni pregled dogodkov s Katjo Buda.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

PREIGRAVANJA PRED GS ZN
V Združenih narodih poteka debata o dopolnitvah in izboljšavah Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ki poteka vsakih pet let.
Glavna zvezdnika nastopov pred Generalno skupščino sta bila iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. En drugemu sta naklonila precej opazk o pristranskosti in nespoštovanju pravil. Ahmadinedžad je bil edini predsednik države, ki je imel govor pred Generalno skupščino. V polurnem nastopu je zavrnil vse obtožbe o uporabi jedrske tehnologije v vojaške namene. ZDA do sedaj niso predstavile niti enega kredibilnega dokaza o bogatenju urana za razvijanje atomske bombe. Zahod ima dvojna merila, inšpekcije Mednarodne agencije za atomsko energijo še nikoli niso pregledovale ameriških jedrskih objektov ali arzenale jedrskih orožij.
Nova ameriška strategija za uporabo jedrskega orožja ne izključuje uporabe takšnega orožja, z njim grozijo nejedrskim državam, tudi Iranu. Takšne grožnje so v direktnem nasprotju z NPT. Ahmadinedžad je pozval predsednika Obamo, da se pridruži gibanju, ki bi določil časovni plan za uničenje vsega jedrskega orožja. Takšno orožje je ostudno in sramotno za človeštvo.
Med Ahmadinedžadovim nastopom so dvorano protestno zapustili predstavniki treh stalnih članic Varnostnega sveta: ZDA, Velika Britanija in Francija.
Clintonova je Iran obtožila norčevanja iz pravil NPT. Mednarodna skupnost ima dolžnost, da se na takšno početje odzove. Iranu je zagrozila z novimi sankcijami Varnostnega sveta, saj je to edini način, kako pritegniti pozornost režima v Teheranu. Hkrati bi zaostrila režim NPT tako, da bi kakršnokoli neizpolnjevanje določil prineslo avtomatično izvajanje kazni.
Clintonova je v govoru prvič do sedaj omenila natančen obseg ameriškega jedrskega arzenala. Ta obsega 5113 jedrskih konic, nekaj tisoč zastarelih pa čaka na demontažo.
ZDA so sicer podprle predlog Egipta in Irana za Bližnji Vzhod brez atomskega orožja, vendar po besedah Clintonove trenutne razmere niso primerne za začetek pogajanj o tej tematiki.
Tako predsednik IAEA kot generalni sekretar Ban Ki-moon sta opomnila Iran, da mora dokazovati svojo nedolžnost. Inšpektorji agencije ne morejo ne potrditi in ne ovreči trditev, da je ves iranski jedrski material namenjen miroljubnim dejavnostim.
Končni cilj konference je dokument o smernicah, s katerimi bi učinkoviteje izpolnjevali naloge in cilje zapisane v NPT. Ker sprejetje končnega dokumenta predvideva konsenz vseh podpisnic sporazuma NPT, nadaljnih obsodb Irana ni pričakovati.

NOTRANJA KRITIKA
Skupina več kot 4000ih evropskih Židov je v Evropskem parlamentu predstavila peticijo z imenom »Poziv k razumu«. S peticijo nasprotujejo izraelski okupaciji in gradnji nelegalnih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Kot zagovorniki in prijatelji države Izrael opozarjajo, da je njena agresivna politika tako napačna iz političnega kot moralnega ozira. S takšnim obnašanjem Izrael spodbuja procese delegitimizacije v tujini, zatiranje Palestincev pa v resnici pomeni dolgoročno grožnjo varnosti in celo obstoj Izraela. Nekritična in sistematična podpora izraelski uradni politiki je nevarna.
Peticija poziva EU in ZDA, da prisilita tako palestinsko kot izraelsko stran h končni rešitvi konflikta. Skupina evropskih Židov podpira vsebinsko podobna stališča kot pred kratkim ustanovljena liberalnejša židovska skupina J Street v ZDA. Ta podobno zagovarja legitimne interese države Izrael, sočasno pa nasprotuje določenim njenim politikam. Nekateri kritiki znotraj židovske skupnosti opozarjajo na medlost peticije, še posebej pa neomembo napada na Gazo in obsodbe blokade tega območja z milijon in pol prebivalci. Predstavniki tradicionalnejših židovskih političnih skupin peticiji očitajo tako vsebino kot ton kritik namenjenih izraelski vladni politiki.

ČLOVEŠKI DAVEK I.
Študija ameriškega urada za vojne veterane ocenjuje, da je med veteransko populacijo kar 950 poskusov samomora mesečno. 7% poskusov uspe, naslednjih 11% veteranov poskuša ponovno storiti samomor v naslednjih 9ih mesecih. Največji delež samomorilcev je med iraškimi in afganistanskimi veterani. V proračunskem letu 2009, ki se je zaključilo s septembrom, je bilo med njimi 1868 poskusov samomora, 160 jih je bilo uspešnih. V letu pred tem je bilo takšnih 140, leta 2003 pa 77. Med vojaško populacijo se je od začetka vojn v Iraku in Afganistanu samomorilnost podvojila, čeprav je med ostalo civilno populacijo v ZDA ostala ista. Vojaški psihologi ocenjujejo, da je najpogostejša motivacija za samomor prekinitev zveze ali zakona kot posledica večkratnih dolgotrajnih odhodov na bojišča. Večina veteranov porabi več kot dve leti za ponovno integracijo v civilno življenje. Vroča linija za pomoč samomorilnim veteranom vsak mesec prejme okoli 10.000 klicev.
Poleg travmatičnih izkušenj na bojišču in težav z integracijo sta velik problem veteranov še brezdomnost in brezposelnost. Brezposelnost med veterani je 50% višja od državnega povprečja. 154.000 ameriških vojaških veteranov živi brez strehe nad glavo.

ČLOVEŠKI DAVEK II.
Afganistansko notranje ministrstvo je izdalo mesečno poročilo o ubitih civilistih. Med 21 marcem in 21 aprilom je bilo ubitih 173 civilistov, kar je 33% porast glede na predhodni mesec. Za večino so odgovorni pripadniki paravojaških skupin, povečuje se delež smrti povzročenih s strani okupacijskih enot. Francoska vojska je tako minuli teden priznala, da so njeni pripadniki na začetku meseca aprila v bližini Kabula ubili 4 in hudo ranili enega civilista.

Jura Štok

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
12 x komentirano