Vest

“Brez tega, kar slavimo s tem uporom, ne bi praznovali tudi 26. decembra, Dneva samostojnosti in enotnosti, ter tistega, kar praznujemo 25. junija, Dneva državnosti.”
(Borut Pahor, Ljubljana, 27.4.2009)
.
“Partizanski upor proti okupatorju je bil odločilnega pomena za kasnejšo zgodovino. Brez tega upora bi bil naš narod prepuščen volji in odločitvam drugih, narodova usoda pa bi bila popolnoma negotova. Z uporom pa je slovenski narod dokončno postal gospodar svoje usode in svoje prihodnosti. Vse, kar je bilo doseženega od takrat do osamosvojitve in po osamosvojitvi, ima svoj temelj v narodnoosvobodilnem boju.”
(dr. Danilo Türk, Nanos, 25.04.2010)
.
“Če bi ta pravičniški boj proti partizanom, čeprav v imenu protikomunizma, zmagal, nas danes ne bi bilo tukaj, pa tudi oni sami in njihovi potomci se ne bi več izživljali nad NOB v maternem jeziku. … Poleg tega bi bili Slovenci obeleženi z najbolj nespodobnim blatnim madežem ter bili edini evropski narod, ki se ne bi bi uprl genocidu. Tako pa smo z NOB postali narod z zavestjo, s katero lahko enakopravno nastopamo v dialogu z drugimi narodi.”
(Ciril Zlobec na slavnostni seji predsedstva ZZB NOB Slovenije, Ljubljana, 26.4.2010)
.
“Brez prve povojne revolucionarne vlade Borisa Kidriča tudi ne bi bilo prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta.”
(Borut Pahor, Ajdovščina, 2.5.2010)
.
Oblast nam vseskozi zatrjuje, da imamo priložnost, da iz krize pridemo kot zmagovalci - le če se opremo na znanje, na pamet. Pa sem napaberkoval par aktualnih izjav naših pomembnežev, da bi se učil pameti. Preden se lotimo spopada s pametjo, pa preberimo še tale stavek, za hrabrost:
“Butalci so se nekoč skregali s pametjo - pa ni zmagala pamet, nego hrabri Butalci.”
(po Franu Milčinskem)
.
Pa začnimo:
Če ne bi bilo Hitlerja, ne bi bilo passatov.
Če ne bi bilo dinozavrov, ne bi bilo tort.
Če ne bi bilo Bohoriča, bi pisali v bohoričici.
Če Pahor ne bi bil predsednik vlade, ne bi imeli krize.
Če ne bi bilo Eisenhowerja, ne bi bilo Hude jame.
Če ne bi bilo nacizma, bi imeli v Zahodni Nemčiji po vojni tak standard kot v Jugoslaviji.
Če ne bi bilo fašizma, Jugoslovani ne bi švercali škart robe s Ponte Rossa.
Če Stalin in Hitler ne bi 2 leti paktirala, slovenski komunisti ne bi ubogali Kominterne.
Če naša država v 1. svetovni vojni ne bi izgubila proti Srbom in Italijanom, Türk danes ne bi bil Predsednik Slovenije.
Če ne bi bilo NOB, kasneje ne bi bilo vojne v BIH.
Če naši komunajzarji do leta 1948 ne bi bili zlizani s Stalinom, potem po nenadnem obratu za 180° naši komunajzarji preostalih stalinistov ne bi strpali na Goli otok.
Če ne bi bilo sestanka v Vidmarjevi vili, ne bi bilo Srebrenice.
Če ne bi bilo Tita, ne bi bilo nas.
Če se OF ne bi borila za osvoboditev delavskega razreda, proti angloameriškemu kapitalističnemu imperijalizmu ter proti gnili buržoaziji in kulakom, potem Katarina Kresal, današnja predsednica naslednice OF (OF>SZDL>Socialistična stranka>>LDS), ne bi prakticirala dekadentno buržoaznega življenjskega sloga (z najetim reaktivcem na Pandurja in podobno).
Če ne bi bilo povojnih pobojev, potem član naslednice avantgarde delavskega razreda, vladajoče SD, Cvikl, ne bi prejemal 21.000 ojrof bruto plače, obdavčene s pičlimi 18%.
Če Kurt Waldheim ne bi bil nacist, Janez Stanovnik v OZN ne bi bil njegov namestnik.
Če domobranci ne bi prisegli na Plečnikovem stadionu na Hitlerjev rojstni dan, Baričeviču ne bi vrnili psov.
Če Plečnikovih tržnic ne bi zgradili v času nacifašistične okupacije, Janković ne bi gradil stadiona.
Če ne bi bilo Leona Štuklja, Grčija danes ne bi bila pred bankrotom.
Če Ljubo Sirc ne bi bil v partizanih, ga na montiranem procesu naša revolucionarna oblast ne bi obsodila na smrt.
Če ne bi bilo Borisa Pahorja, ne bi imeli proračunskega primanjkljaja.
…
.
Če predsednik vlade reče: “Brez prve povojne revolucionarne vlade Borisa Kidriča tudi ne bi bilo prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta,” lahko to razumemo dobesedno. V smislu, da je današnje stanje sveta, v vseh podrobnostih, posledica natančno ene, dejanske zgodovine, v vseh podrobnostih. Zamah metulja pa to… Ampak če bi imel Pahor v mislih tako ozko gledanje, bi bila izjava, se pravi, bebava. Odveč.
Nauk iz predsednikove modre misli pa se da izvleči, če vzamemo, da ne gre za konkretnega, pač pa za generičnega Peterleta. Nekako tako: “Brez samorazglašene, neizvoljene, revoluconarne, komunistične vlade - ne bi imeli demokratično izvoljene vlade Boruta Pahorja.” Ampak - četudi izjavo vzamemo tako dobronamerno, je čudna. Istega tipa je, kot : “Če v AvstroOgrski, SHS, Kraljevini Jugoslaviji (in Italiji, ki si je po zmagi v WW1 vzela dober kos našega nacionalnega ozemlja) ne bi imeli strankarskega pluralizma - ne bi bilo nedemokratične revolucionarne vlade Borisa Kidriča”. Oziroma, če smem poenostaviti: “Če pred ekskurzom v socialistično enoumje ne bi bilo strankarskega pluralizma, ga tudi po propadu socialističnega ekskurza ne bi bilo.” Kar je spet nekako čudno…
Pahorjeva argumentacija se sklicuje na sosledje dogodkov, ki pa so vsaj, treba je priznati, v določeni liniji. Njegova izjava je tipa: “Če ne bi bilo Hitlerja, ne bi bilo passatov”. V smislu, da so imeli v nacionalsocialistični diktaturi organizacijo Kraft Durch Freude (KDF), pač ekvivalent naše SZDL (prej OF, potem LDS). No, in za ljudstvo je dal Hitler ustvariti avtoceste in takozvani KDF Wagen, se pravi Porschejevega hrošča. Okoli avta KDF pa se je po zmagi angloameriških imperialistov razvila tvrdka Volks-Wagen aka VW. Za katero je aktualnega passata narisal neki Lešnik, naše gore list. Ampak - ali lahko trdimo, da brez Hitlerja ne bi bilo generičnega passata? Ker razvoj avtomobila se je začel, če je Pahorju prav ali ne, že pred Hitlerjem in neodvisno od njega, in se je nadaljeval tudi po Hitlerju in neodvisno od njega. Res, med Hitlerjem in hroščem obstaja neka linija - ampak ali lahko zagotovo trdimo, da Porsche brez Hitlerja ne bi risal avtov?
Pahorjeva izjava je tudi tipa: “Če ne bi bilo dinozavrov, ne bi bilo tort.” To dvoje je v neki zgodovinski liniji, v smislu da so se iz dinozavrov razvili ptiči, ptičja jajca pa se rabi za izdelavo tort. Ampak - mogoče bi se ptiči (in njihova okusna jajca) razvili, tudi če dinozavri ne bi izumrli? No, če dinozavri ne bi izumrli, bi se najbrž ljudje težko razvili… Pa poskusimo takole - ali res ne bi bilo generičnih tort, če ne bi obstajala kurja jajca? Saj se da torte najbrž delati tudi iz kačjih ali krokodiljih jajc? Ali pa bi se sladokusci vrste homo sapiens znašli kako drugače, s kakim surogatom beljakovisko - lecitinskih žogic? Ma jaz dam roko v ogenj, da bi se neke vrste slaščičarstvo razvilo tudi v primeru, da kurja jajca ne bi obstajala…
.
V Pahorjevi argumentaciji skratka obstaja problem - kako lahko trdi, da brez revolucionarne Kidričeve vlade ne bi imeli demokracije? Poglejmo denimo naše fašistične sosede Italijane, ali naše nacistične sosede Avstrijce, ki so iz fašizma in nacizma padli direktno pod angloameriški imperializem, ne da bi doživeli blagoslov revolucionarne vlade Borisa Kidriča - pa so kljub temu dosti prej doživeli demokracijo, da o 65 letih precej višjega standarda ne govorim.
.
* * *
Da je argumentiranje v skladu z zdravo kmečko pametjo, mora sklep slediti iz premis. Tule pa očitno ne. Se pravi: “ne sledi”. Naši veljaki, cvet našega naroda, ljudje, ki bi nas radi popeljali iz krize kot zmagovalce - množično obolevajo za težko boleznijo, ki se latinsko imenuje “non sequitur”.
.
Če pogledamo podrobneje, v besedičenju naših veljakov zasledimo logično napako, da iz dejstva, da se neki dogodek B zgodi za dogodkom A, sklepajo, da je dogodek A vzrok za dogodek B. Se pravi: “po tem, torej zaradi tega”. Diagnozo lahko torej postavimo še bolj precizno. Cvet našega naroda je množično obolel za “non sequitur” tipa “post hoc ergo propter hoc”.
.
Bolezen je huda, predvsem pa je očitno strašno nalezljiva.
Ker je trava na štadionu že položena, bližajo pa se bakanalije na temo “Dan zmage” in “Rojstni dan tovariša Tita”, se bojim, da nam ne uide še na ducate modrih, v prihodnost zazrtih, globokih, antikriznih in protirecesijskih, izhodnostrategijskih krilatic. Tipa: “Če ne bi bilo Tita, _______”.
.
Kaj jaz vem… Da bo naše modro vodstvo ta narod v boju s pametjo popeljalo k bleščeči zmagi, to že verjamem. Kljub temu pa se mi zdi, da gremo naravnost v smeri Grčije.