Vest

Ta teden se je v Helsinkih pričel sodni proces v civilni tožbi avstrijskega poslovneža Hansa Wolfganga Riedla proti finskemu podjetju Patria. Avstrijski posrednik pri največjem orožarskem poslu v zgodovini Slovenije v znesku 278 milijonov evrov od nasprotne strani zahteva plačilo več kot deset milijonov evrov „provizij“ oziroma podkupnin zaradi njegovega uspešnega dela pri pridobivanju posla v Sloveniji. Finsko sodišče je v torek na zahtevo Patrie sojenje zaprlo za javnost. Vsebina Riedlove tožbe je bila 28. septembra 2009 objavljena na Vesti.

Uradno Riedl od Patrie zahteva izplačilo 7,5 odstotka od celotne vrednosti posla oziroma 17,3 milijona evrov. V besedilu tožbe je navedeno, da so to „provizije“. A finska televizija YLE in Vest sta 1. septembra 2008 razkrili Riedla kot glavnega posrednika v podkupovalni verigi, ki naj bi se končala v vrhu slovenske vlade – pri tedanjemu predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši. Kajti v primeru, ko se „provizije“ prenesejo naprej do uradnih ali drugih oseb, ki odločajo o tem, kdo bo dobil več sto milijonov evrov vreden posel, le-te postanejo podkupnine.

Zadevo od leta 2007 preiskujeta finska in avstrijska policija. Leto kasneje pa se jima je pridružila še slovenska policija. Slednja je namreč v času, ko je vlado vodil Janez Janša, za več kot 15 mesecev založila najmanj pet nujnih Interpolovih depeš in v tem obdobju sumljivih poslov ni preiskovala.

Po zadnjih napovedih, ki jih je finski novinar Magnus Berglund zapisal v predstavitvi afere Patria na Svetovni konferenci preiskovalnih novinarjev aprila letos v Ženevi, naj bi bila kriminalistična preiskava končana do poletja, do konca leta pa naj bi se kazenska zadeva predvidoma znašla na sodišču.

Vsebina zaupne svetovalne pogodbe

Besedilo Riedlove tožbe potrjuje navedbe iz oddaje finske televizije. Riedl je namreč krovno svetovalno pogodbo s Patrio sklenil 21. januarja 2004. Dobro leto kasneje, 6. septembra 2005, so jo dopolnili, tako da mu v primeru uspešne sklenitve posla v Sloveniji pripada „provizija“ v višini 7,5 odstotka od vrednosti posla s slovenskim obrambnim ministrstvom. Čeprav je bila 31. decembra 2007 svetovalna pogodba prekinjena, Riedl vztraja, da je upravičen do izplačila vseh „provizij“, saj je do sklenitve posla s Slovenijo prišlo med veljavnostjo njegove pogodbe.

V obrazložitvi tožbe odvetnik navaja, da se je Riedl zavezal, da bo „zagotavljal in krepil strokovno in vztrajno pridobivanje strank za nakup proizvodov“. To so šest in osemkolesni oklepniki AMV, dodatki, podsistemi, rezervni deli, urjenje, tehnična dokumentacija in drugo. Pogodba kot stranke navaja slovensko ministrstvo za obrambo in Patriine industrijske partnerje v Sloveniji. Jasno tudi določa, da naročnik plača svetovalcu „provizije“ za svetovalne storitve v odstotku, ki je določen z aneksom A.

Po navedbah v tožbi je Patria 24. avgusta 2006 Riedlu zagotovila izplačila vseh dogovorjenih „provizij“ na naslednji način: a) predujem v višini 30 odstotkov od skupne vrednosti „provizij“ se nakaže v 30 dneh po podpisu pogodbe s slovenskim obrambnim ministrstvom. b) Preostali 70-odstotni delež „provizij“ pa se izplačuje ob vsakem nakazilu iz slovenskega proračuna na račun Patrie, torej potem, ko Slovenska vojska tehnično prevzame določeno število oklepnikov. Zaradi tega Riedl na finskem sodišču zahteva vpogled v Patriine poslovne knjige.

Denar od Patrie do Riedla in nato do Wolfa

Iz tožbe je moč rekonstruirati tudi, da je Patria 2. februarja 2007 Riedlu nakazala 3.642.385,72 evrov. Ta denar je prejel 6. februarja 2007. Po naključju pa je istega dne drugi posrednik v podkupovalni aferi Patria, poslovnež z več državljanstvi, Walter Wolf od Riedla prejel nakazilo v višini 2,3 milijona evrov. Wolfove sumljive transakcije v različne dele sveta je zaznal avstrijski urad za preprečevanje pranja denarja, ki je nato prek Interpola obvestil pet policij.

Tožba razkriva, da je februarja 2007 Riedl od Patrie pričakoval milijon in pol evrov več. Patria je namreč za osnovo izplačila „provizij“ vzela le vrednost protidobav v višini 162 milijona evrov, medtem ko Riedl kot osnovo za izračun zahteva celotno vrednost posla v višini 278 milijonov evrov. Prav spor glede višine „provizij“ oziroma podkupnin je ena od ključnih točk civilne tožbe na finskem sodišču.

Riedl Patrio toži še zaradi neizplačila dogovorjenih „provizij“ pri poslu s Hrvaško. Ob tem Riedl vse nezakonitosti pri poslu zanika.

Kakorkoli, dejstvo je, da so si posredniki pri nakupu oklepnikov za Slovensko vojsko zaračunali mastne zaslužke, stroške „provizij“ oziroma podkupnin pa naj bi na koncu poplačali slovenski davkoplačevalci.

Blaž Zgaga