19. maj, 2010 | Blaž Zgaga

Kmetijske subvencije „po domače“

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

»Poziv naj bo razumljen kot klic stroke vsem političnim akterjem v državi, da je skrajni čas za zavarovanje najvitalnejšega interesa države – zmožnosti prehraniti prebivalstvo,« so pred časom v apelu proti pozidavi kmetijskih zemljišč  javnost pozvali ugledni profesorji Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in druge strokovne institucije s področja kmetijstva.

Le še 33- do 70-odstotna samooskrba

Opozorili so, da so za mnoge župane in vplivne posameznike gradnja novih sosesk ter s prostorom potratnih trgovskih centrov in obrtnih con, ki so največkrat nastali na najboljših kmetijskih zemljiščih, edini kazalec razvoja lokalne skupnosti. „V nobeni od zahodnih demokracij, kjer se zavedajo pomena kmetijskega prostora ne prihaja do tako drastičnega zmanjševanja površin kmetijskih zemljišč,“ so zapisali.

Glede na to, da odstotek samooskrbe z rastlinskimi proizvodi znaša od 33 do 70 odstotkov, je pozidava najboljših kmetijskih zemljišč lahko že dejavnik, ki ogroža celo nacionalno varnost v primeru poslabšanja razmer, saj Slovenija ne zmore prehraniti lastnega prebivalstva.

Že tako je znano, da je ena večjih ovir za učinkovito kmetovanje velika razdrobljenost kmetij, po drugi strani pa se Slovenija po številu traktorjev na kmetovalca uvršča v sam svetovni vrh.

Tudi poročilo računskega sodišča o opravljeni reviziji na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki razdeli dobršen del denarja Evropske unije namenjenega kmetijstvu, je porazno.

Uspešnosti dodelitve kmetijskih subvencij za razvoj podeželja namreč sploh ni moč meriti, saj cilji niso znani. Prav tako se agencija pri delitvi denarja odloča bolj pragmatično, namesto da bi zasledovala cilje kot so izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja in kakovosti življenja na podeželju.

Posledice kmetijske (anti)politike v zadnjih 20 letih tranzicije, ko je bilo kmetijsko ministrstvo v glavnem vrtiček Slovenske ljudske stranke, dobivajo vse bolj jasne obrise. Tudi razdeljevanje kmetijskih subvencij priča, da marsikaj poteka po domače.

Od proizvodnje nogavic do poliuretana

Evropska unija vsako leto za kmetijske subvencije nameni 55 milijard evrov. Od te vsote si je v Sloveniji lani 62.000 prejemnikov razdelilo 297 milijonov evrov. Po podatkih pridobljenih v okviru projekta Farmsubsidy.org, je šlo za neposredna plačila kmetovalcem 136 milijonov evrov, 35 milijonov za intervencijske in druge ukrepe kmetijske politike in 126 milijonov evrov za razvoj podeželja.

Zelo nenavadno je, da se med prejemniki kmetijskih subvencij nahajajo humanitarne in verske organizacije kot so Rdeči križ Slovenije, Karitas, ljubljanska nadškofija, župnije in meniški redovi. Prav tako se med prejemniki nahaja vrsta mizarskih delavnic in drugih podjetij, ki naj ne bi imela nič opraviti s kmetijstvom.
Eno takih je recimo Plamen ključavničarstvo d.o.o. iz Senožeč , ki je prejelo 26.000 evrov. Ali ITTR – Inovativne tehnične in tehnološke rešitve Branko Podlogar s.p. iz Loke pri Zidanem mostu, ki je dobilo 25.840 evrov. Podjetje Mili, podjetje za izdelavo tekstilnih izdelkov in druge storitve d.o.o. iz Žirovnice, ki proizvaja zlasti nogavice, je prejelo 24.000 evrov.

Tudi podjetje Maop, računalniški inženiring, d.o.o. iz Ljubljane, je dobilo 23.480 evrov kmetijskih subvencij. Nadalje je podjetje Polyline, inženiring in proizvodnja izdelkov iz poliuretana, d.o.o. iz Miren prejelo 23.381 evrov. Vsa zgoraj našteta podjetja so prejela sredstva iz sklada za razvoj podeželja. Še več čudenja zbuja podjetje MK, gradbeništvo, storitve in trgovina d.o.o. iz Ljubljane, ki je dobilo 21.059 evrov sredstev iz sredstev za intervencijske in druge ukrepe kmetijske politike.

Tudi podjetje Belport, inženiring in trgovina d.o.o. iz Cola pri Ajdovščini je prejelo 20.775 evrov. Comland, razvoj informacijskih rešitev d.o.o. (LINK12) iz Ljubljane pa 20.160 evrov.

Seznam 10.000 največjih prejemnikov subvencij

Tovrstnih prejemnikov, ki zbujajo najmanj začudenje je med dobitniki kmetijskih subvencij v Sloveniji še veliko. Med njimi je tudi več posameznikov, ki nimajo nič opraviti s kmetijstvom, a so kljub temu dobili subvencije v petmestnem evrskem znesku.

Morda je prav v takšnem nenavadnem in „domačem“ podeljevanju kmetijskih subvencij eden od razlogov, da je kmetijska politika neučinkovita in da je slovensko kmetijstvo vse manj sposobno prehraniti lastne državljane.

Blaž Zgaga

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
27 x komentirano