Vest

“Golobič kdaj si pa ti končal faks?, Če vlada dela malo, ni treba da tudi ostali, Tudi Chuck Norris ne preživi z malim delom, Pahor me posvojiš …” To so bili le nekateri od transparentov in napisov s katerimi so včeraj študentje in dijaki protestirali proti malemu delu in ukinitvi štipendij do 18. leta starosti. Demonstracije na Prešernovem trgu so spominjale na maturantsko parado, le četvorka je manjkala. Množica dijakov in študentov (čeprav je bilo študentov bolj malo) se je zabavala ob stand-up nastopih Slona in Sadeža, zraven pa veselo piskala na piščalke in pila. Po premiku pred parlament je za njimi ostalo pravo malo smetišče polno letakov, nalepk s slogani in seveda zmečkanih pločevink piva in drugih alkoholnih pijač. Čeprav sta Študentska in Dijaška organizacija Slovenije udeležence protesta spodbujale naj se »vzdržijo konzumiranja alkoholnih pijač« to pri veliki večini ni pomagalo. Kdo bo resno jemal opite protestnike, ki večinoma sploh ne vedo zakaj protestirajo. Po pogovoru z nekaterimi udeleženci sem opazila, da je edino, kar nekateri znajo povedati, da protestirajo proti malemu delo, na vprašanje če vedo kaj malo delo točno predvideva, pa mi polovica ni znala odgovoriti. Mogoče bi ŠOS lahko namesto rumenih letakov delil osnutke zakona o malem delu.

Kasneje so se demonstracije pred parlamentom spremenile v pravo huliganstvo, ki je skoraj spominjalo na demonstracije v Grčiji. Po zraku so letela jajca, pomaranče in tlakovci, ki so uničevali pročelje in okna parlamenta. Tudi plastenke z vodo, ki jih je študentska organizacija delila udeležencem, so končale v parlamentu. Predstavniki organizacij, ki so množice še pred nekaj minutami nagovarjali iz strehe kombija, so po začetku izgredov preprosto »pobegnili«. So to vodje, ki jih želimo na čelu študentskih organizacij? “Ne moremo odgovarjati za nekatere posameznike, ki so delali izgrede,” je povedala Katja Šoba.

Mar študentska organizacija res ni pričakovala takšnega odziva. Vsa sms sporočila, e-maili in plakati, ki so pozivali k protestu in »revoluciji«, so bili očiten znak, da se to lahko zgodi. Že po Škisovi tržnici bi lahko predvideli tak scenarij. Demonstracije so bile slabo organizirane in po mojem mnenju bi Študentska organizacija moral prevzeti vso odgovornost za nastale izgrede. Ni dovolj da ŠOS in DOS izgrede »ostro obsojata«, lahko bi o tem razmišljali pred začetkom revolucionarnih govorov. Tudi pomladki vseh strank pričakujejo, da bo Študentska organizacija plačala nastalo škodo. ŠOS pa pravi, da tega dejanja niso naredili študentje ampak posamezniki. Kje so zdaj demonstratorski govori v smislu vsi študentje stopimo skupaj, mi študentje … »tiste posameznike« pa so zdaj kar izločili? ŠOS pravzaprav za vse skupaj krivi policiste: “Pristojni organi so bili s stanjem na prizorišču demonstracij ves čas seznanjeni, vendar niso uspeli zagotoviti varnosti reda in miru.” Kako pa naj bi policisti ukrepali? Začeli tolči po mladoletnih dijakih in študentih? Kako naj ustavijo tako razjarjeno množico, ki je z glasnimi vzkliki spodbujala »metalce tlakovcev«. Če bi policisti ostro posredovali bi lahko prišlo do veliko poškodb, po besedah Katarine Kresal je policija ravnala taktno, “s čimer je preprečila nastanek hujših posledic, predvsem za življenje in zdravje ljudi“.

Tudi sami študentje so ogorčeni nad početjem na demonstracijah. Na Facebooku že obstajajo skupine 19. 5. Sramota za Slovenijo, Sram me je da sem študent, zaradi tistih, ki so 19. maja protestirali, Zahtevamo da ŠOU plača za povzročeno škodo … Že sami študentje na zaupajo svoji organizaciji. To je razvidno že od udeležbe na demonstracijah, kjer je bilo veliko več dijakov, ki so prišli zaradi »žura« in opravičenega dneva v šoli. Študentov je bilo opaziti dokaj malo, tisti, ki so bili, so nosili majice študentske organizacije. Treba bi bilo protestirati proti funkcionarjem v ŠOS-u, ki kupujejo jadrnice, diskoteke, sponzorirajo televizijske oddaje in za svoje delo prejemajo visoke plače, nekateri pa so že »malo« prestari, da bi lahko študirali. Proti malemu delu niso zaradi študentov ampak zaradi svoje lastne koristi. ŠOS se namreč financira prav skozi študentsko delo, malo delo pa predvideva le malo denarja za Študentske organizacije. Kako bodo pa potem kupili jadrnico? Študentska organizacije bi lahko denar porabila bolj pametno in na primer denar namenila za štipendije (ki jih v svojih govorih tako poudarjajo). Teh 50.000 evrov, ki so jih porabili za demonstracije pa bi lahko porabila za pripravo »pametnega« zakona o študentskem delu. Od njih namreč ni bilo slišati nobenega racionalnega predloga, saj od zdajšnjega študentskega dela ne nameravajo veliko odstopiti.

Bi pa tudi vlada  lahko podrobneje pogledala zakon o malem delu in videla da le ni »tako dober«. Problem po mojem mnenju ni v omejitvi ur, ampak v dejstvu, da bodo študentje s tem zakonom težko dobili delo, saj jim bo konkurirali tujci, upokojenci in nezaposleni. Vsaj pol milijona delovne sile. Tudi omejitve za podjetja so prestroge: »Pri delodajalcu lahko naenkrat opravlja malo delo toliko upravičencev, da njihovo število ne presega 30 % vseh redno zaposlenih pri tem delodajalcu.« Kje bodo pravzaprav mali delavci sploh lahko delali? Tudi teh 720 ur bo študentom zelo težko nabrati. Ministrstvo za delo tudi ni predvidelo nobenih posledic malega dela. Spisali so slab zakon brez da bi pomislili na posledice. Svetlik je poln visokoletečih besed o izboljšanju položaja študentov, dobili bodo štipendije, štelo se jim bo v delovno dobo … Je kdo že videl te štipendije?? Lani je na Javnem skladu republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij ostalo neporabljenega 80% denarja namenjenega štipendijam!

Špela Dolenc