Vest

„Na začetku 1970-ih smo bili mladi, lepi in neumni, danas pa smo samo neumni!” je nasmejal prisotne v publiki slavni Mick Jagger pred projekcijo filma Stones In Exile v Cannesu. Nato je nadaljeval: “Richard Nixon je bil v Beli hiši, v Vietnamu je divjala vojna, mi pa smo vedeli le malo o tem, kar se dogaja v svetu, saj smo se zaprli v vilo na francuski Rivieri in snemali album.”

Gre za album Exile On Main St., ki so ga slavni Rolling Stonesi pripravljali v vili Nellcote na jugu Francije leta 1972. Enourni dokumentarec, katerega avtor je Stephen Kijak, predstavlja zanimiv pogled na proces nastajanja tega pomembnega albuma, istočasno pa tudi sociološki in politični pogled na to razburljivo obdobje, v katerem je rock’n’roll pomenil del kolektivne zavesti in močan upor proti agresivnemu politično-vojnemu establishmentu. To se nam je preprosto zdela dobra ideja,” odgovarja Mick Jagger na vprašanje o tem, kako je prišlo do realizacije filma, “od dela na albumu so minila skoraj štiri desetletja, nismo pa hoteli postaviti ljudi pred kamere zato, da bi blebetali o tistih časih in nastajanju albuma. Hoteli smo prikazati čim več fotografij in video materiala zato, da bi publika danes lahko videla, kako je bilo to videti, kakšno je bilo vzdušje, kaj se je dogajalo. Želeli smo si, da bi bilo živahno, informativno in zabavno,” pravi frontmen Rolling Stonesov. Film dejansko daje dober vpogled v intimno, vendar tudi splošno vzdušje, v katerem je album nastajal: Stonesi so bili prisiljeni zapustiti Anglijo, kjer jim je grozil davek takih razsežnosti, da bi preprosto bankrotirali! Njihov družbeni vpliv, zlasti na mlajšo generacijo, je bil prevelik zalogaj za konzervativno oblast, zato so se uporabljala vsa sredstva, da bi utihnili. Kljub temu ima Jagger na tiste čase in dogajanje zelo prijetne spomine: “Ko gledam film in vse te fotografije in posnetke iz tistih časov, se počutim prijetno in dobro, spominjam se lepih časov in ljudi, ki sem jih imel rad in s katerimi sem rad delal in se zabaval. Seveda pa ni bilo vse super. Nekatere stvari so še danes videti dobro, spominjam pa se stvari, trenutkov in dogodkov, ki so bili že takrat sranje, in so še danes sranje. Na splošno gledano so bili to super časi!” se z nostalgijo spominja Jagger. Čeprav ga imajo danes za velikega, nekateri celo tudi za revolucionarnega, kritika v času, ko je album Rolling Stonesov izšel, tem pesmim ni bila preveč naklonjena. “V redu, kritike res niso bile ravno super, niso pa bile tako slabe. Odnos do albuma se je spremenil, ko smo šli na turnejo, naša glazba je taka, njena polna energija in kakovost prideta do izraza v živo, to je moč rock’n’rolla,” ugotavlja Jagger. Leto pred nastankom albuma Exile On Main St. so razpadli legendarni Beatli, vendar debate o tem, kateri je od teh dveh največjih bendov v zgodovini rock glasbe večji in pomembnejši, trajajo še danes. “Mislim, da mi nismo bili v isti kategorji rock’n’rolla,” odgovarja Mick Jagger, “Beatli do svojega razpada že dlje časa niso imeli koncertov, svoj vpliv, pomen in veličino so gradili na drug način. Mi smo tako kot ostali rock bendi delali velike stadionske koncerte, bili smo drugačnejši bend. Ne spomnim se, da bi drugi v drugih videli rivale in konkurenco. Še danes ne mislim tako,” je na koncu srečanja v živo sklenil Mick Jagger, ki v svojih prepoznavnih tesnih kavbojkih, sproščenih oblačilih in supergah na začetku osmega desetletja daje vtis človeka polnega energije, elana in vitalnosti. “Long live rock’n’roll” pravijo tisti, ki brez njega ne morejo. V Jaggerjevem primeru je to resnica par exellance …