Vest

Na sredino preiskavo Nacionalnega preiskovanega urada v prostorih Mestne občine Koper se je župan Boris Popovič pričakovano odzval, češ da gre za politično akcijo in njegovo diskreditacijo pred volitvami.  Javnost se je njegovega omalovaževanja državnih inštitucij, na zadnje z žaljivimi plakati proti arbitraži s predsednikom vlade v osrednji vlogi, že navadila. Sama vendarle upam, da se prostor za nesramen populizem oži in bomo končno ugledali obrise pravne države, ki varuje zakonitost in državljane ter gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, zakonodajna veja oblasti pa bo poskrbela za krpanje lukenj v sedanjih zakonih.

V letu 2007 in 2008 sem raziskovala in pisala novinarske članke o dogajanju v koprski občini, tudi o spornih menjalnih pogodbah  nepremičnin. Zato sem si avgusta leta 2008 prislužila tudi tožbo Borisa Popoviča (prva obravnava je razpisana za 1. oktober ), v kateri piše: »Tožnika kot župana, predsednika stranke in državnega svetnika prizadenejo namigovanja, da naj bi razprodajal občinsko premoženje in netransparetno prodajal zemljišča.« Takrat ni bilo nobenega govora o politiki.

Res je, da je od takrat preteklo že nekaj časa, kot je tudi res, da noben župan v Sloveniji nima odprtih toliko spornih zadev, kot jih ima prav koprski. Komisija za preprečevanje korupcije je podala policiji in tožilstvu nič koliko utemeljenih sumov korupcije in dvomljivih ravnanj s stvarnim premoženjem občine, med vsemi slovenskimi župani prav koprski preživi največ časa na sodiščih: zaradi poslov v preteklosti, ko še ni bil župan (Casino Portorož, BPC, Food Party…), prehitre vožnje in prometne nesreče, zaradi delovnega spora z javno uslužbenko, v katerem je izgubil,  žalitev novinarke, kjer je bil na prvi stopnji že obsojen, sam toži obe, pa  Draga Kosa… Njega zaradi žalitev toži Marko Pogorevc in še kdo. Tudi MOK ima neverjetno veliko sodnih sporov: zaradi neimenovanja nadomestnih občinskih svetnikov, nezakonito porušene ribiške osmice, napačnega postopka izbora državnega svetnika, podiranja količkov na Pristaniški…

Tudi kazenskih ovadb proti Borisu Popoviču ni malo. Ena od bolj aktualnih je gotovo zaradi nepravilnosti v Luki Koper v času, ko je vodil nadzorni svet. Nove obtožbe proti takratnemu vodstvu z Robertom Časarjem na čelu se kar vrstijo, revizija je pokazala veliko oškodovanje, naše najpomembnejše podjetje pa je v Izgubi. Veliko dela imajo različne inšpekcije, ker se gradnje začenjajo brez gradbenih dovoljenj, ker so se nezakonito odlagali gradbeni odpadki na semedelsko bonifiko in so tam kljub odločbi, da jih morajo odstraniti. Ob njem pa vedno isti odvetnik, ki letno za svoje storitve od Mok dobi tudi več kot 100.000 evrov plačila.
In ne nazadnje so tukaj številni posli z nepremičninami, z razprodajo ankaranskih zemljišč in snovanjem apartmajskih naselij proti volji prebivalcev, kar je bil eden glavnih razlogov, da se je Ankaran uprl in hoče ustanoviti svojo občino.

Spomnimo se nekaj primerov: S Probanko je MOK  leta 2006 sklenila menjalno pogodbo, po kateri je le- tej prenesla v last  parcele v Oltri velike  6.694 kvadratnih metrov. Že marca 2007 je Probanka parcele prodala družbi Tarmon, ki jih je zastavil upniku Raiffeisen Krekovi banki in dobil zato hipotekarni kredit v višini 950.000 evrov. Ta je bil potem izbrisana in vpisana nova hipoteka za zavarovanje terjatve v višini 7 milijonov evrov pri Novi kreditni banki Maribor.

Tudi lastnik nekaj več kot dveh hektarov zemljišča  Ankaran hrib je  podjetje Janin, tako kot Tarmon , v upravljanju Patrika Ceglarja in Rastka Tomažiča oziroma takrat nizozemske družbe Glasstad Hengelo. MOK je v tem primeru leta 2006 sklenila menjalno pogodbo z IP Obala. Občina je v Bertokih dobila 14.300 kvadratnih metrov zemljišč (za 16.500 SIT/m2), IP Obala pa čez 20.000 kvadratnih metrov v Oltri (19.171 SIT/m2).  IP, ki sta ga ustanovila Istrabenz in Parkplan, ni bil prav dolgo lastnik, saj je že marca  2007 zemljišče prodal Primorju. Ta pa čez slaba dva meseca podjetju Janin. IP je parcele dobil za 1,65 milijona evrov, Janin pa je imel na njih že za več kot 12 milijonov švicarskih frankov hipotek, kar je približno 7 milijonov evrov.

Posebna zgodba so bila zemljišča na Serminu, kjer so se že leta 2007 porajali dvomi ali se pri menjavi parcel in njihovi prodaji ravna v skladu z javnim interesom in zakonom o stvarnem premoženju države in občin.   Tako je občina  sklenila vsaj tri menjalne pogodbe, da bi na tem območju zaokrožila lastnino:z  Istrabenzom za zemljišča v Bertokih, v zameno pa je dala večje parcele  v Oltri oziroma na elitni lokaciji v Hrvatinih. Ta zemljišča imajo  v slabem letu dni  že tretjega lastnika Primorje. Tudi menjalna pogodba med Grafistom in občino je bila narejena zaradi realizacije lokacijskega načrta v Serminu: Grafist je občini v last prenesel 2.712 kvadratnih metrov v Bertokih, občina pa Grafistu pracele v izmeri 4.623 kvadratnih metrov v Oltri.  Najbolj zanimiva je tretja menjalna pogodba s Sermingom, ko je občina 18.169 kvadratnih metov veliko zemljišče v Semedeli zamenjala za nekaj več kot 10.000 kvadratnih metrov v Bertokih za cono Sermin. Serming je to parcelo še isto leto prodal Primorju,ta pa  firmi Zena d.o.o. Patrika Ceglarja. Potem je bil še sporen javni razpis za obrtno cono na Serminu, ki je bil napisan na kožo Sermingu, danes pa kljub vsemu temu v obrtni coni še ni ene obratovalnice. Morda bomo njene obrise videli pred volitvami, kot še kakšno drugo otvoritev, namenjeno zgolj predvolilni kampanji. Kot urejanje semedelske promenada, pa čeprav morda v škodo zdravja ljudi.

Z navajanjem takih in drugačnih dejstev bi lahko še dolgo nadaljevala, vendar naj se s tem ukvarjajo pristojni organi. Pravzaprav bi državljani pričakovali bolj ažurne preiskave in veliko manj let, ko kazenske in druge prijave čakajo na tožilstvu. Prav to namreč omogoča različne manipulacije, sklicevanje na »politiko« in iskanje krivcev v kalnem, namesto v dejstvih in argumentih.

Barbara Verdnik