Kratka zgodovina denarja
Naši predniki so imeli zmožnost samooskrbe, vsak zase je lahko poskrbel za svoje preživetje. Menjava predmetov oz. barantanje je bila prva oblika trgovanja, ki je temeljila na pridelkih. Da bi se prihranil čas, so se ljudje začeli zbirati na vnaprej določenih mestih za trgovanje. Tako so nastale tržnice, kjer je bilo na enem mestu mogoče dobiti različne vrste blaga v zamenjavo. Sumerska skupnost je bila agrarna ekonomija. Iz tega obdobja izvirajo prvi dokazi o kovanem denarju (bakreni novci imenovani ’shekel’) – 3200 pr. n. št. Templji so takrat služili kot skladišča za pridelke. Bili so javne institucije, ki so opravljale dobrodelne funkcije (pomagale sirotam, vdovam, starejšim). Bile so avtonomne, financirale pa so se dajanjem svoje zemlje v najem ter z obrestmi za svoja posojila. Kmet je lahko dobil določeno količino pridelka vnaprej, če ga je ob naslednji žetvi vrnil nazaj skupaj z nekaj dodatne količine. Tako so bili templji prav za prav nekakšna centralna banka (izdajali so tudi kovance kot dokaz za vložek pridelka žitaric). Kar so zaslužili, se je tako ali drugače vrnilo nazaj v skupnost.
Kovani denar je pridobil na veljavi šele takrat, ko se je pričelo trgovanje navzven med različnimi mesti ali kraljestvi. Prva ljudstva, ki so začela uporabljati kovani denar so bili osvojevalci ozemelj. S tem se pričenja prehod iz naravne ekonomije v monetarno ekonomijo. Ta prehod je bil zelo počasen in je na določenih področjih bil bolj intenziven, drugje pa manj; npr. v Italiji so poljedelci svojo plačo prejemali delno še v naturalijah vse do leta 1950. Že od začetka kovanega denarja se je lokalna avtoriteta sklicevala na pravico monopola nad izdelovanjem denarja. V Antiki je obstajala zgolj potreba po ohranjevanju trgovanja samega in samodeterminacije lastne oblasti v odnosu do drugih političnih subjektov. Šele kasneje so se pojavile druge motivacije, ki niso zgolj komercialne narave.
Razlog, ki je motiviral avtoritete, da so monopolizirale produkcijo denarja je bil zaslužek, ki se je pridobil z SIGNORAGGIOM; razlika med vrednostjo enega kovanca oz. njegovo nominalno vrednostjo in njegovo vrednostjo na trgu. Kopičenje bogastva v obliki kovancev je kmalu zahteval tudi mesta, kjer se je to bogastvo deponiralo oz. shranjevalo. Prvi, ki so postali skrbniki denarja so bili zlatarji, katerim so trgovci zaupali dragocene kovine. Skrbnik je izpolnil prejemek o hrambi denarja. Kmalu so začeli krožiti papirji oz. prejemki o hrambi denarja in so bili unovčljivi s strani tistega, ki ga je posedoval. Tako nastanejo prvi bankovci in seveda s tem tudi prve banke.
Kmalu je skrbnik, bankir ugotovil, da lahko del depozita, ki ga ima v varstvu in v shrambi ter le-ta miruje, posoja v zameno za obresti. Torej, tuj denar posoja in si s tem prisluži svoj denar. Prevara je delovala tako dobro, da se je leta 1773 spremenila v cinizem in veliko goljufijo, ki vlada še danes. Amschel Mayer Rothschild, nemški ustanovitelj finančnega imperija je nekoč izjavil: »Naša politika je ta, da zanetimo vojne in organiziramo mirovne konference tako, da nobena od sprtih strani ne more imeti koristi. Vojne morajo biti usmerjene tako, da se države (nacije) iz obeh strani vedno bolj poglobijo v javnem dolgu in so tako vse bolj pod našo oblastjo.« Znan je tudi stavek: »Dovolite mi, da se ukvarjam z vprašanjem in kontrolo denarja države in briga me kdo piše zakone.«
Bank of England je bila ustanovljena l. 1694, koncesija zanjo pa podeljena Williamu Patersonu. Ta koncesija je pravno dovoljevala frakcionalni sistem ter podelila pravico upravljanja z javnim denarjem v zasebne roke.
William III se je znašel v vojni s francoskim kraljem Luisom XIV.
Da bi si to lahko finančno privoščil, si je sposodil 1.2 mil. funtov pod naslednjimi pogoji:
- posojilodajalcem se dovoli ustanovitev Bank of England, ki bo izdajala nacionalno papirnato valuto
- samo del (frakcija) papirnatega denarja v obtoku bo krit z zlatom
- vlada bo za svoja posojila plačevala 8% obresti (začetek nacionalnega dolga)
- posojilodajalci si bodo zagotovili odplačevanje dolga prek direktnega obdavčenja ljudi (oz. izdelkov)
Bank of England je imela pravico izdajati denar praktično iz nič ter ga posojati vladi z obrestmi. To je počela z menjavo svojih bankovcev za vladne obveznice (obljubo za plačilo glavnice ter obresti banki) – enak sitem, ki se uporablja v ameriški Federal Reserve ter drugih centralnih bankah dandanes. Predlaga, da zgolj določen odstotek zlata ostane v rezervi v bančnem trezorju (zlatarji so prek izkušenj dojeli, da je možno imeti v rezervi zgolj 10% dejanske vrednosti denarja v obtoku).
Dolg angleške vlade je med letoma 1694 ter 1815 narasel iz 1.2 na 885 milijonov funtov, večinoma zaradi nalaganja obresti, vendar pa centralna banka nikoli ni zahtevala vračila glavnice, sicer bi se davki močno povečali, prevara pa razkrila.
V svojem Kapitalu Marx opiše mehanizme prevare na katerih temeljijo centralne banke »Že od začetka so velike banke, ki so se okitile z nacionalnimi nazivi, nič drugega kot podjetja privatnih špekulantov, ki so se pridružila vladam in v zameno za pridobljene privilegije so za njih izplačevale denar. Torej povečevanje javnega dolga pomeni postopno višanje delnic teh bank.« Lastniki kapitala in proizvodnih zmogljivosti bodo pri delavcih ustvarili potrebo po kupovanju dragih izdelkov, stanovanj, hiš in tehnologije, je v svojem delu Kapital iz leta 1867 napovedoval filozof. Pri tem jih bodo silili v najemanje dragih posojil, ki bodo na koncu nevzdržna, neodplačani dolgovi pa bodo banke vodili v bankrot, je bil še prepričan Marx, ki je premislek sklenil z napovedjo, da bo morala država banke nacionalizirati in stopiti v komunizem.
Leta 1944 se je v državah sveta vzpostavil nov monetarni sistem v anonimni ameriški lokaciji Bretton Woods. V tem sistemu so vsi kovanci konvertibilni v dolar in samo dolar je konvertibilen v zlato. Vzpostavil se je tudi mednarodni monetarni fond. Ta sistem oz. dogovor ima tri posledice, a o tem prihodnjič.
Elena Pećarić
Opombe:
- http://wakeupfromyourslumber.com/node/8464
- http://www.pozitivke.net/article.php/20100101160518617/print
- http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=31270
Jz sm za to, da imamo spet blagovno menjavo!
Zakaj pa ne? Sužnje imamo že!
jst sem proti; živim v zablodi
pičke evtanazijske, vi trije prej.
Kakšen cnizem
Ja, res smo nori! Bankirji bogatijo z posojanjem tujega denarja, mi jim ga pa še nosimo!
In potem požrejo še državni proračun. In potem ga malo požre še Nemčija in Francija z svojimi grškimi špekulacijami.
In potem Pahor pravi, da če mečemo denar špekulantom to pomeni, da lahko Nemčijo lovimo na ovinkih :)
Velika Nemčija :)
s :)
Tko je
pokaži alternativo
Luko Koper razširimo in reklamiramo, kot največje nemško pristanišče na Jadranu. Jasno, da brez železniškega razvoja tudi ne bo šlo. Če petega koridorja ne spravimo na železnico, lahko vsako leto
EU plačamo naravovarstveno kazen, zadnja ali prva za katero sem slišal, naj bi bila 70 mil e.
Kar se tiče finančne kreditne krize:
- to je mala zarota zda, katere predsednik je desetletja nazaj, dejal: denar bo naše orožje.
- že v 80-ih sem si zamislil, kako bi to potekalo in jasno, da se je zgodilo. To je american way of life.
- namesto, da bi spoznali, da na puf ne gre - so napisali knjigo Končajte v bankrotu. Kot osebni priročnik.
- če bi bil biljšega zdravja, bi že zdavnaj skomuniciral, pravno pot namreč, da se ta kriza ponovno izvozi
nazaj v zda. Saj edina finta je, da če je borza casino, je krupje mednarodno sodišče. In to nelogične
vrednostne papirje razveljavi. Sicer pa so za eno stran logični. Ampak pravno ekonomsko po uzancah
niso smiselni, ker strukturna koherenca med namenom, videnim, ter izkazanim, je dovolj da si jih
retroaktivno razveljavi na sodišču.
Vzemimo denar iz bank, če ga imamo! Dovolj je teh prevar!
Točno tko. Bolj, da ga mam v štunfu, vsaj mrhovinarji novjo služil na naših žulih, pa druge spravljali še v večje dolgove!
jst ga itak nimam
Kaj ti fantaziraš - če ga imamo, a če ne smo pa prevaranii?
večina: tisti ki so lahko, so vzeli kredite.
Žalostno je, da ljudje ne pomislimo zakaj je banka, bankomati, …, ampak se enostavno prepustimo toku večine. To je pač tako. In zato ima peščica ljudi na svetu v rokah vse nas, v ključno z bahavimi politiki!
Sem opazil prebleme z nlb, ko zgubljajo ali brišejo podatke. Cele transkakcije zginejo.
Nacionalni dolg se veča s takšno brzino, da je treba neki nardit, predn bo prepozn!
Vse nas bodo prodal!
“Bojda” obstajajo tudi takšni, ki so se kar sami prodali, zares….
I had sold myself, and you are my children. And God loves us all.
Dajmo, nesimo denar nazaj in vrnimo vse, kar smo vzeli na kredit… stanovanje, hišo, psa, motor, kolo, avto in še marsikaj in se vrnimo v gozdove. Svet ni črno-bel.
Koncept banke in kredita je že ok. Problem je po eni strani v pohlepu, odsotnosti morale in duhovnosti v ljudeh ki s tem denarjem upravljajo, ter po drugi v pasivnosti in nezmožnosti sprevidenja družbe kot celote, da so temelji tega nesorazmernega sveta trhli in temeljijo na krivičnosti.
Skratka, problem niso le bankirji.
Rethinking Prosperity: Forging Alternatives to a Culture of Consumerism http://bic.org/statements-and-reports/bic-statements/10-0503.htm
Vprašanje kure in jajca. Krediti ti to vse omogočijo in kasneje ko se krog zaključi ti vse vzamejo…
obresti bi morale biti minimalne
Obresti na obresti!
no , to je že boljš
Dobr, da o tem pišeš
Dovolite mi, da se ukvarjam z vprašanjem in kontrolo denarja države in briga me kdo piše zakone.
Točno to se dogaja, politiki niso več nič
Kdor ima kontrolo nad denarjem, ima vse!
HEHEHE, samo v razmislek,
kaj pa če ti nekdo “da” 2 kuri, ti njemu ne daš v tistem trenutku nič. On ti pa da tisti dve kuri, če mu vrneš 3 kure???!!!????
hehehehe.
To je čist vsakdanja stvar!
Če nočemo potegnit morske meje z RH, je isto k če bi jim dal sam dve kure, ker treh nočejo. Skupna zgodovina pa to.
Pa menda vas nisem spravil v kakšno intelektualno stisko???????????
Hhh, in tem kokoškam je potrebno najprej naredit kokošnjak, jim priskrbeti in pridelat hrano, jim priskrbet ta pravega petelina, da bojo tri postale…
Uf, kako zanimivo je to bilo še za LaTojči in njenega doktorja.
To je pa že za doktorat!
kako ste pametni!
A ti misliš, da ni bilo prav, da je H. Chavez nacionaliziral nafto..
http://www.youtube.com/watch?v=le89JY3Angg
Dobro jutro…bolje pozno kot nikoli.
SKRATKA, BI NAM, PROSIM, PRIZANESLI S CLANKI, KI SO POBRANI IZ OSNOVNOSOLSKEGA UCBENIKA IZ LETA 1955. DALJE MALO IZ NEKE KNJIGE O NEKEM BOJU NEKOGA. MALO TUDI POBRANO, PRIBLIZNO, IZ MARKSA.
PRAVO SRACJE GNEZDO
Zgodovinska dejstva so pač dejstva, ki so zapisana in ne moreš jih spreminjat, lahko pa dodaš svoja razmišljanja, kar ponavadi avtorici uspeva.
no no, avtorici se večinoma njeno pametovanje ponesreči. dejstvo, da tebe navdušuje, pa še nič ne pomeni.
bodte pridni in lepo se mejte ;)
Kaj kaj je s tem nobe?
je bolje, da ignoriramo pomembne stvari?
Kje so tu razmisljanja avtorice?????
Nekaj brez pravega koncepta in smisla pobrano z vseh vetrov, pac ne odraza razmisljanja, temvec prej nerazmisljanje, da ne bi kaj hujsega.
Razmisljanje pomen, analiza in ustvarjanje novega.
Kserox pa kopira, kar pac vrzes na sipo!
He he. Saj ne meni ne tebi tega bloga ni treba brati. (Priznam, da itak ne razumem, v čem je poanta.)
preveri še enkrat, da zaštekaš;
z denarjem se delajo vojne, da se dobi še več denarja, delajo se krize, da se dobi še več denarja …
še malo razmisli o situaciji v kateri živiš
No, upam, da tvoj naslednji sklep ne bo: razpustimo EU in ukinimo evro. Če si tako razgledan, gotovo poznaš tudi dialektiko in kako se ideja (teza) razvija preko svoje negacije (antiteza) v nekaj pozitivnega (sinteza). Ni treba ukiniti koncepta denarja, tudi če se ti zdi, da je denar umazan. Bolje, kot zaletavati se nazaj, je poskusiti razmisliti naprej, kako preprečiti umazan način uporabe denarja.
Igor, tole ti potrdim!
Uvesti tolarčke :)
Euro se bo ukinu sam :)
Edina alternativa je Kooperativa … ;)
Za začetek se včlanite v časovno banko in postanite prehransko in energetsko čimbolj samozadostni…
Vključite se v prvo osvobojeno ozemlje ROG in njeno skupnost ;)
LP, Jurij