14. junij, 2010 | Elena Pečarič

Kratka zgodovina denarja

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Naši predniki so imeli zmožnost samooskrbe, vsak zase je lahko poskrbel za svoje preživetje. Menjava predmetov oz. barantanje je bila prva oblika trgovanja, ki je temeljila na pridelkih. Da bi se prihranil čas, so se ljudje začeli zbirati na vnaprej določenih mestih za trgovanje. Tako so nastale tržnice, kjer je bilo na enem mestu mogoče dobiti različne vrste blaga v zamenjavo. Sumerska skupnost je bila agrarna ekonomija. Iz tega obdobja izvirajo prvi dokazi o kovanem denarju (bakreni novci imenovani ’shekel’) – 3200 pr. n. št. Templji so takrat služili kot skladišča za pridelke. Bili so javne institucije, ki so opravljale dobrodelne funkcije (pomagale sirotam, vdovam, starejšim). Bile so avtonomne, financirale pa so se dajanjem svoje zemlje v najem ter z obrestmi za svoja posojila. Kmet je lahko dobil določeno količino pridelka vnaprej, če ga je ob naslednji žetvi vrnil nazaj skupaj z nekaj dodatne količine. Tako so bili templji prav za prav nekakšna centralna banka (izdajali so tudi kovance kot dokaz za vložek pridelka žitaric). Kar so zaslužili, se je tako ali drugače vrnilo nazaj v skupnost.

Kovani denar je pridobil na veljavi šele takrat, ko se je pričelo trgovanje navzven med različnimi mesti ali kraljestvi. Prva ljudstva, ki so začela uporabljati kovani denar so bili osvojevalci ozemelj. S tem se pričenja prehod iz naravne ekonomije v monetarno ekonomijo. Ta prehod je bil zelo počasen in je na določenih področjih bil bolj intenziven, drugje pa manj; npr. v Italiji so poljedelci svojo plačo prejemali delno še v naturalijah vse do leta 1950. Že od začetka kovanega denarja se je lokalna avtoriteta sklicevala na pravico monopola nad izdelovanjem denarja. V Antiki je obstajala zgolj potreba po ohranjevanju trgovanja samega in samodeterminacije lastne oblasti v odnosu do drugih političnih subjektov. Šele kasneje so se pojavile druge motivacije, ki niso zgolj komercialne narave.

Razlog, ki je motiviral avtoritete, da so monopolizirale produkcijo denarja je bil zaslužek, ki se je pridobil z SIGNORAGGIOM; razlika med vrednostjo enega kovanca oz. njegovo nominalno vrednostjo in  njegovo vrednostjo na trgu. Kopičenje bogastva v obliki kovancev je kmalu zahteval tudi mesta, kjer se je to bogastvo deponiralo oz. shranjevalo. Prvi, ki so postali skrbniki denarja so bili zlatarji, katerim so trgovci zaupali dragocene kovine. Skrbnik je izpolnil prejemek o hrambi denarja. Kmalu so začeli krožiti papirji oz. prejemki o hrambi denarja in so bili unovčljivi s strani tistega, ki ga je posedoval. Tako nastanejo prvi bankovci in seveda s tem tudi prve banke.

Kmalu je skrbnik, bankir ugotovil, da lahko del depozita, ki ga ima v varstvu in v shrambi ter le-ta miruje, posoja v zameno za obresti. Torej, tuj denar posoja in si s tem prisluži svoj denar. Prevara je delovala tako dobro, da se je leta 1773 spremenila v cinizem in veliko goljufijo, ki vlada še danes. Amschel Mayer Rothschild, nemški ustanovitelj finančnega imperija je nekoč izjavil: »Naša politika je ta, da zanetimo vojne in organiziramo mirovne konference tako, da  nobena od sprtih strani ne more imeti koristi. Vojne morajo biti usmerjene tako, da se države (nacije) iz obeh strani vedno bolj poglobijo v javnem dolgu in so tako vse bolj pod našo oblastjo.« Znan je tudi stavek: »Dovolite mi, da se ukvarjam z vprašanjem in kontrolo denarja države in briga me kdo piše zakone.«

Bank of England je bila ustanovljena l. 1694, koncesija zanjo pa podeljena Williamu Patersonu. Ta koncesija je pravno dovoljevala frakcionalni sistem ter podelila pravico upravljanja z javnim denarjem v zasebne roke. 
William III se je znašel v vojni s francoskim kraljem Luisom XIV. 
Da bi si to lahko finančno privoščil, si je sposodil 1.2 mil. funtov pod naslednjimi pogoji:
- posojilodajalcem se dovoli ustanovitev Bank of England, ki bo izdajala nacionalno papirnato valuto
- samo del (frakcija) papirnatega denarja v obtoku bo krit z zlatom
- vlada bo za svoja posojila plačevala 8% obresti (začetek nacionalnega dolga)
- posojilodajalci si bodo zagotovili odplačevanje dolga prek direktnega obdavčenja ljudi (oz. izdelkov)
Bank of England je imela pravico izdajati denar praktično iz nič ter ga posojati vladi z obrestmi. To je počela z menjavo svojih bankovcev za vladne obveznice (obljubo za plačilo glavnice ter obresti banki) – enak sitem, ki se uporablja v ameriški Federal Reserve ter drugih centralnih bankah dandanes. Predlaga, da zgolj določen odstotek zlata ostane v rezervi v bančnem trezorju (zlatarji so prek izkušenj dojeli, da je možno imeti v rezervi zgolj 10% dejanske vrednosti denarja v obtoku).
Dolg angleške vlade je med letoma 1694 ter 1815 narasel iz 1.2 na 885 milijonov funtov, večinoma zaradi nalaganja obresti, vendar pa centralna banka nikoli ni zahtevala vračila glavnice, sicer bi se davki močno povečali, prevara pa razkrila.

V svojem Kapitalu Marx opiše mehanizme prevare na katerih temeljijo centralne banke »Že od začetka so velike banke, ki so se okitile z nacionalnimi nazivi, nič drugega kot podjetja privatnih špekulantov, ki so se pridružila vladam in v zameno za pridobljene privilegije so za njih izplačevale denar. Torej povečevanje javnega dolga pomeni postopno višanje delnic teh bank.« Lastniki kapitala in proizvodnih zmogljivosti bodo pri delavcih ustvarili potrebo po kupovanju dragih izdelkov, stanovanj, hiš in tehnologije, je v svojem delu Kapital iz leta 1867 napovedoval filozof. Pri tem jih bodo silili v najemanje dragih posojil, ki bodo na koncu nevzdržna, neodplačani dolgovi pa bodo banke vodili v bankrot, je bil še prepričan Marx, ki je premislek sklenil z napovedjo, da bo morala država banke nacionalizirati in stopiti v komunizem.

Leta 1944 se je v državah sveta vzpostavil nov monetarni sistem v anonimni ameriški lokaciji Bretton Woods. V tem sistemu so vsi kovanci konvertibilni v dolar in samo dolar je konvertibilen v zlato. Vzpostavil se je tudi mednarodni monetarni fond. Ta sistem oz. dogovor ima tri posledice, a o tem prihodnjič.

Elena Pećarić

Opombe:

- http://wakeupfromyourslumber.com/node/8464
- http://www.pozitivke.net/article.php/20100101160518617/print
- http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=31270

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
50 x komentirano
  • Game je rekel/-la:

    Jz sm za to, da imamo spet blagovno menjavo!

  • medi je rekel/-la:

    Ja, res smo nori! Bankirji bogatijo z posojanjem tujega denarja, mi jim ga pa še nosimo!

    • Forestina je rekel/-la:

      In potem požrejo še državni proračun. In potem ga malo požre še Nemčija in Francija z svojimi grškimi špekulacijami.

      In potem Pahor pravi, da če mečemo denar špekulantom to pomeni, da lahko Nemčijo lovimo na ovinkih :)

      Velika Nemčija :)

    • Forestina je rekel/-la:

      s :)

    • Dean je rekel/-la:

      Tko je
      pokaži alternativo

    • Magelit je rekel/-la:

      Luko Koper razširimo in reklamiramo, kot največje nemško pristanišče na Jadranu. Jasno, da brez železniškega razvoja tudi ne bo šlo. Če petega koridorja ne spravimo na železnico, lahko vsako leto
      EU plačamo naravovarstveno kazen, zadnja ali prva za katero sem slišal, naj bi bila 70 mil e.

      Kar se tiče finančne kreditne krize:
      - to je mala zarota zda, katere predsednik je desetletja nazaj, dejal: denar bo naše orožje.
      - že v 80-ih sem si zamislil, kako bi to potekalo in jasno, da se je zgodilo. To je american way of life.
      - namesto, da bi spoznali, da na puf ne gre - so napisali knjigo Končajte v bankrotu. Kot osebni priročnik.
      - če bi bil biljšega zdravja, bi že zdavnaj skomuniciral, pravno pot namreč, da se ta kriza ponovno izvozi
      nazaj v zda. Saj edina finta je, da če je borza casino, je krupje mednarodno sodišče. In to nelogične
      vrednostne papirje razveljavi. Sicer pa so za eno stran logični. Ampak pravno ekonomsko po uzancah
      niso smiselni, ker strukturna koherenca med namenom, videnim, ter izkazanim, je dovolj da si jih
      retroaktivno razveljavi na sodišču.

  • Rok je rekel/-la:

    Vzemimo denar iz bank, če ga imamo! Dovolj je teh prevar!

    • Samir je rekel/-la:

      Točno tko. Bolj, da ga mam v štunfu, vsaj mrhovinarji novjo služil na naših žulih, pa druge spravljali še v večje dolgove!

    • Dean je rekel/-la:

      jst ga itak nimam

    • Magelit je rekel/-la:

      Kaj ti fantaziraš - če ga imamo, a če ne smo pa prevaranii?

      večina: tisti ki so lahko, so vzeli kredite.

  • Kakalin je rekel/-la:

    Žalostno je, da ljudje ne pomislimo zakaj je banka, bankomati, …, ampak se enostavno prepustimo toku večine. To je pač tako. In zato ima peščica ljudi na svetu v rokah vse nas, v ključno z bahavimi politiki!

    • Magelit je rekel/-la:

      Sem opazil prebleme z nlb, ko zgubljajo ali brišejo podatke. Cele transkakcije zginejo.

  • Viol je rekel/-la:

    Nacionalni dolg se veča s takšno brzino, da je treba neki nardit, predn bo prepozn!

  • Tomaz je rekel/-la:

    Dajmo, nesimo denar nazaj in vrnimo vse, kar smo vzeli na kredit… stanovanje, hišo, psa, motor, kolo, avto in še marsikaj in se vrnimo v gozdove. Svet ni črno-bel.

    Koncept banke in kredita je že ok. Problem je po eni strani v pohlepu, odsotnosti morale in duhovnosti v ljudeh ki s tem denarjem upravljajo, ter po drugi v pasivnosti in nezmožnosti sprevidenja družbe kot celote, da so temelji tega nesorazmernega sveta trhli in temeljijo na krivičnosti.

    Skratka, problem niso le bankirji.

  • hrošč je rekel/-la:

    Dobr, da o tem pišeš

  • hrošč je rekel/-la:

    Dovolite mi, da se ukvarjam z vprašanjem in kontrolo denarja države in briga me kdo piše zakone.
    Točno to se dogaja, politiki niso več nič

  • morales je rekel/-la:

    HEHEHE, samo v razmislek,

    kaj pa če ti nekdo “da” 2 kuri, ti njemu ne daš v tistem trenutku nič. On ti pa da tisti dve kuri, če mu vrneš 3 kure???!!!????

    hehehehe.

    • umetnik je rekel/-la:

      To je čist vsakdanja stvar!

    • Magelit-Moja Vojna je rekel/-la:

      Če nočemo potegnit morske meje z RH, je isto k če bi jim dal sam dve kure, ker treh nočejo. Skupna zgodovina pa to.

  • morales je rekel/-la:

    Pa menda vas nisem spravil v kakšno intelektualno stisko???????????

    • Bolek - kmet je rekel/-la:

      Hhh, in tem kokoškam je potrebno najprej naredit kokošnjak, jim priskrbeti in pridelat hrano, jim priskrbet ta pravega petelina, da bojo tri postale…
      Uf, kako zanimivo je to bilo še za LaTojči in njenega doktorja.

    • lolek je rekel/-la:

      To je pa že za doktorat!

    • Dean je rekel/-la:

      kako ste pametni!

    • Magelit-Moja Vojna je rekel/-la:

      A ti misliš, da ni bilo prav, da je H. Chavez nacionaliziral nafto..

  • Aljo je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=le89JY3Angg

    Dobro jutro…bolje pozno kot nikoli.

  • petrovc je rekel/-la:

    SKRATKA, BI NAM, PROSIM, PRIZANESLI S CLANKI, KI SO POBRANI IZ OSNOVNOSOLSKEGA UCBENIKA IZ LETA 1955. DALJE MALO IZ NEKE KNJIGE O NEKEM BOJU NEKOGA. MALO TUDI POBRANO, PRIBLIZNO, IZ MARKSA.
    PRAVO SRACJE GNEZDO

    • uri je rekel/-la:

      Zgodovinska dejstva so pač dejstva, ki so zapisana in ne moreš jih spreminjat, lahko pa dodaš svoja razmišljanja, kar ponavadi avtorici uspeva.

    • jurij je rekel/-la:

      no no, avtorici se večinoma njeno pametovanje ponesreči. dejstvo, da tebe navdušuje, pa še nič ne pomeni.

      bodte pridni in lepo se mejte ;)

    • Sraka je rekel/-la:

      Kaj kaj je s tem nobe?
      je bolje, da ignoriramo pomembne stvari?

  • petrovc je rekel/-la:

    Kje so tu razmisljanja avtorice?????
    Nekaj brez pravega koncepta in smisla pobrano z vseh vetrov, pac ne odraza razmisljanja, temvec prej nerazmisljanje, da ne bi kaj hujsega.
    Razmisljanje pomen, analiza in ustvarjanje novega.
    Kserox pa kopira, kar pac vrzes na sipo!

    • Igor Đukanović je rekel/-la:

      He he. Saj ne meni ne tebi tega bloga ni treba brati. (Priznam, da itak ne razumem, v čem je poanta.)

    • hrošč je rekel/-la:

      preveri še enkrat, da zaštekaš;
      z denarjem se delajo vojne, da se dobi še več denarja, delajo se krize, da se dobi še več denarja …
      še malo razmisli o situaciji v kateri živiš

    • Igor Đukanović je rekel/-la:

      No, upam, da tvoj naslednji sklep ne bo: razpustimo EU in ukinimo evro. Če si tako razgledan, gotovo poznaš tudi dialektiko in kako se ideja (teza) razvija preko svoje negacije (antiteza) v nekaj pozitivnega (sinteza). Ni treba ukiniti koncepta denarja, tudi če se ti zdi, da je denar umazan. Bolje, kot zaletavati se nazaj, je poskusiti razmisliti naprej, kako preprečiti umazan način uporabe denarja.

    • lek je rekel/-la:

      Igor, tole ti potrdim!

    • Forestina je rekel/-la:

      Uvesti tolarčke :)

  • Forestina je rekel/-la:

    Euro se bo ukinu sam :)

  • Kooperativc je rekel/-la:

    Edina alternativa je Kooperativa … ;)

    Za začetek se včlanite v časovno banko in postanite prehransko in energetsko čimbolj samozadostni…

    Vključite se v prvo osvobojeno ozemlje ROG in njeno skupnost ;)

    LP, Jurij