Skrivnost nogometa
Je še kakšna stvar, program, ideja, ki bi združila celotno Slovenija, nas poenotila v silnem navijanju, drhteli smo od silne vročičnosti, da bi prestopili meje svoje majhnosti, aktivirali smo ponos, voljo in željo. Je kriv zapis v zvezdah, rojstna karta naše državice, da smo se pogreznili v žalost. Zakaj toliko energije vlagamo v šport, od katerega nimamo vsakdanjih, pragmatičnih koristi. Nabreklim imperatorjem, Američanom se fučka za nogomet, pri nas pa bi se nekaj dni pošteno veselili, pozabili, bi na krizo, pogoltno državo, številna odpuščanja, dejstvo, da v kapitalizmu živimo slabše, več delamo, dobiček pa gre v žepe lastnikov. A igra je izmuzljiva fortuna, platno kamor projiciramo dvom in upanja, najskrivnostnejše želje, je ukrojeno za velike trge, za močne in vplivne. Premagali smo strah pred velikimi in se hrabro borili, a svetišče je ostalo zaprto. Marjan Rožanc je lahko pomirjen, postali smo nacija, bili smo na veliki čustveni gugalnici, del medijskega karnevala, v nogometni vojni smo se borili za ugled in prepoznavnost, to ni tako malo za komaj polnoletno dekle…
Številni psihologi, filozofi, učenjaki, skušajo odstraniti tančico iz skrivnosti, igra buri duhove, emocije in močno vpliva na ekonomijo. Številni arhetipi poganjajo tekmo, od pionirskega iskanja stezosledcev, avanturistov, ki so poseljevali kontinente, osvajali nove celine, iskali prostor pod soncem. Psihoanalitiki enačijo doseganje gola z vdorom penisa v vagino, z strastjo, spolno slo iz katere smo vsi nastali. Nekateri gredo še dlje in pravijo, da nogometaši lahko na očeh vseh, svetovne javnosti izražajo nezavedna, istospolna, erotična čustva, se po doseženem zadetku objemajo poljubljajo in trepljajo po zadnjicah, se valjajo po travi kot bi izgubili razum.
Ženskam, posebno lepotnim kraljicam, so nogometaši vrhunskega razreda všeč, saj predstavljajo smetano družbe, moške, ki so brezpogojno uspeli, saj imajo vse po čemer hrepeni sleherni samec, denar, slavo, moč in vpliv. Iščejo varno zavetje, kjer bo seme njihove lepote lahko brezskrbno in varno odraščalo, iščejo dobre gene, ki po naravnem izboru prehajajo iz ene izvoljene generacije v drugo, pravi, zmagovite moški obožujejo vsi, le katera lepotica se ozira za razmišljujočim znanstvenikom in vedno otožnim umetnikom, ki ponavadi nima v žepu niti za špricar.
Stoletja likovni kritiki skušajo iz nasmeha Mona Lise ugotoviti, kako se je v trenutku slikanja počutila, v kakšnem psihičnem stanju je bila, o čem je razmišljala, danes pa nasmešek nogometnega angela Lea Messija po virtuoznem preigravanju in doseženem golu, primerjajo z skrivnostnem nasmešku Boga ob stvarjenju sveta. Zakaj nas vsake štiri leta zajame globalna nogometna evforija, zakaj padamo noter in se nočemo izviti iz primeža kolektivne histerije, Pokojni predsednik ni bil navdušen nad pehanjem za žogo, bil je prepričan, da fanatično navijanje hromi našo ustvarjalno energijo, da počutje prelagamo na naše moštvo in se tako zlahka izognemo odgovornosti, še bolj smo odtujeni, naše učlovečenje se razprši v topo buljenje v ekran.
Je bilo dovolj histerije in merjenja penisov, je čas za poezijo in meditativno razmišljanja, je žoga res največja iluzija, je prišel srečni trenutek, čas za štrbunk v mehko, neskončno modrino, v avtorefleksijo…??
Igor Bizjan
Hvala Bogu, da je konec te nogometne mučilnice.
Novinarji in mediji so odlično opravili nalogo, ki jim jo je dala vladajoča politika in so z nogometom uspešno odvračali pozornost ljudi od poglabljajoče se recesije.
Pokorjeno ljudstvo ni niti opazilo podražitev, padca življenskega standarda, kopice stečajev, rasti brezposelnosti in vseh drugih blagodati, ki jih prinaša recesija.
Vladajoča plitika je zdaj spet na planem.
In kje smo končali v nogometu?
Tam, kjer smo bili, ko smo se uvrstili na svetovno prvenstvo!
Pokvarjeni mediji in novinarji pa iz niogometnega fijaska delajo zmagoslavje.
Neuspehe proslavljamo kot Srbi izgubljeno Kosovsko bitko na Gazimestanu.
Ob neuspehu bodo celo trdili, da so naši nogometaši imeli več od igre.
Seveda, po tekmah so ostali bolj spočiti.
Predsednik Tuerk, ki je znan po prepotrebnih državniških obiskih, naj uradno obišče demokratično, nevrščeno in prijateljsko republiko Mali in se zahvali njenemu ljudstvu za podporo, ki jo je uresničil njihov sodnik, ko je razveljavil ameriški gol in s tem preprečil, da ni bila slovenska sramota še večja.
Strokovni dodatek:
V ofsajdu se znajdejo igralci, ki so najbolj potrebni, radi bi ga kar na suho vtaknili!!!
dajte že mir enkrat s tistim pokojnim predsednikom ! _ _ _ _ _ _ sicer pa tale ta aktualni ni nič kaj dosti boljši !! _ _ _ _ _ _ samo “dela” se in izkorišča uspehe fuzbalerjev za prekrivanje marazme ter nesposobnosti in/ali pokvarjenosti t.im. državnih pooblaščencev ! _ _ _ _ _ _
W Bananistan !
Ljudje pojdite na zrak,magari v spremstvu,če ste ga potrebni in prenehajte prenašati svojo frustracijo na ostale.
Verjemi mi Mefisto,nisem vedel,da si tako žalosten,jezen in zamorjen.
Pravzaprav si nevoščjiv drugim, vsaj občasno ali pa pogosto veselim ljudem.
LP
Ja, ljubi PIRANČAN, kaj vendar bi lahko tebi zavidal?
Mogoče tistih nekaj kil, ki jih imaš preveč ali pa vozniško dovoljenje, ki ga nimaš, pa še marsikaj bi se našlo, kar ni vredno zavidanja.
Mogoče to, da ne znaš misliti s svojo glavo, zaradi česar zapravljaš čas in energijo ter se nekritično predajaš svojemu črednemu nagonu.
Mefisto zdravo,
ničnimam proti,če tako razmišljaš.Tudi sanje (z zaprtimi očmi,češ kako bi bilo lepo,če…) so dovoljene.
Sedaj vidim,da si res žalosten.
LP
Drugačen pogled na to dogajanje; kul, všeč. :)
(p.s. ja, malo je kriv pa tudi zapis v zvezdah - pa ne mislim s tem uvrstitve naših [čeprav tudi, itak, samo ne moremo poznati vseh položajev in zato težko kaj sklepamo, sploh pred posamezno tekmo ali prvenstvom - lažje je namreč potem na tej podlagi kaj analizirati, ker predtem preprosto ne moremo upoštevati vseh možnosti in kombinacij, ne nazadnje tudi zato, ker jih ne poznamo [npr. rojstnih podatkov vseh tekmovalcev in podobnega]…, mislim pa s tem omenjeni ” zapis v zvezdah, zaradi česar se naj bi pogreznili v žalost”, kajti seveda, znamenje Raka ni znano ravno po navdušenju, veselju in evforiji, kot tudi ne napredku - Rak se tudi v naravi pomika ‘nazaj’ - no pravzaprav se malo vstran ;o) … Tako da, ja, da smo takšni kot smo: melanholični, obujamo preteklost itd., je *kriva* tudi ‘rojstna karta’ Slovenije)…
Verjetno res :)
intermezzo :)
Medea
http://www.democracynow.org/2010/6/25/medea