26. junij, 2010 | Goran Majstorović

Na hrvaškem dolg v Sloveniji Stožice

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Na Hrvaškem so odzivi javnosti glede vstopa NLB na njen trg, zaradi možnosti novih ovir na poti integracij še vedno vroči, medtem ko v Sloveniji banka polni stolpce predvsem zaradi športnega kompleksa Stožice.

Uradna Ljubljana vztraja, da nadaljnji pregovori o povračilu Ljubljanske banke ali izdaji dovoljenja za njeno delovanje na Hrvaškem upoštevajo tudi reševanje 404 milijonov evrov, ki jih banka terja od hrvaških podjetij. »Jutarnji list« se je dotaknil pisanja »Financ« glede dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, ki naj bi bil nižji od njenih terjatev v zvezi s hrvaškimi podjetji. Posledično je vsako upočasnjevanje vstopa na trg razumljeno kot brezpredmetno. »Jutarnji« opozarja, da banka varčevalcem dolguje 172 milijonov evrov z obrestmi, a od nje poleg omenjenih podjetij denar terjata še Privredna banka Zagreb (66 milijonov evrov brez obresti) in Zagrebačka banka – okoli 98 milijonov evrov brez obresti. Dolg hrvaškima bankama torej znaša najmanj 164 milijonov, skupen seštevek z delno vštetimi obrestmi pa je 336 milijonov evrov. V navedbah guvernerja HNB za »Business« je zaslediti številko 420 milijonov brez obresti (dolg banke), ki je v slovenskem tisku ni. Na hrvaški strani ni omembe o 2,8 milijonih evrov plus obresti, kolikor je varčevalce stala tožba proti NLB v Trstu, ki so jo izgubili, vendar jim še vedno ostaja možnost pritožbe v Rimu.

Še en bilateralni spor

Bruselj je jasen: bankirski spor je bilateralne narave in Komisija se ne namerava vmešavati. Vesna Pusić, predsednica hrvaškega Nacionalnega odbora za pogajanja z EU, dodaja, da je evropski veter v hrvaška pogajalska jadra okrepilo razumevanje Bruslja za težave z NLB po epizodi z eno izmed islandskih bank, v kateri sta se kot stranki »opekli« VB in Nizozemska. Milivoje Žugić, zastopnik hrvaških varčevalcev v procesu zoper LB, neizplačane terjatve podjetij bivše SR Hrvaške ne vidi kot utemeljen razlog za zadrževanje denarja varčevalcev. Manj prizanesljivi Inoslav Bešker za »Jutarnji« vstop NLB na hrvaški trg pogojuje z izplačilom varčevalskega denarja vključno z obrestmi. F. Laušic za »Slobodno Dalmacijo« piše o neuradnih podatkih, v skladu s katerimi zahteve Slovenije uradni Zagreb tolmači kot izsiljevanje, v ozadju pa naj bi tičal »strah pred dolžniškimi obveznostmi do ostalih republik bivše Jugoslavije«. Čeprav je po njegovem mnenju Ljubljana verjetno želela v Zagrebu sprožiti zgolj manjši šok, je postulat o prostem pretoku kapitala eden temeljnih za EU in zato napoveduje v Bruslju nedvomno razumevanje za ljubljanska stališča.

Napovedi slovenske strani o zadrževanju zaprtja poglavij o prostem pretoku kapitala, če NLB ne bo imela prostega vstopa na Hrvaško, za neodvisni »Novi list« D. Romac in Aneli Mijatović komentirata kot »presenetljive«. Portal zagovarja stališče šefa tamkajšnje monetarne oblasti Rohatinskega: ta je namreč onemogočil ponovni vstop na trg bavarski BLB banki, ki se je iz Riječke banke po tistem, ko jo je pripeljala v splošno razsulo, s hrvaškega trga neslavno umaknila. Kontekst z BLB imata avtorja članka za manj težaven, ker nemška vlada zaradi spora Hrvaški ni pogojevala integracij. Tokrat bo težje zaradi dolga LB, ki se tolmači različno: Ljubljana ima spor za vprašanje nasledstva bivše SFRJ, Zagreb pa odnosa med banko in varčevalcem. Izid naj bi bil tako težko napovedljiv, a nedvomno se bosta tako hrvaška Vlada, ki »rada – resda občasno nepremišljeno – čisti prepreke na poti v EU«, kot guverner znašla pod političnim pritiskom.

Tudi, če na ta način pride do uspešne vrnitve NLB, se zdi poslovna korist za Hrvaško manj verjetna od »tihega bojkota banke s strani tamkajšnjih državljanov in podjetij«. K poslovanju bi po njunem mnenju sicer lahko prispevale nekatere družbe s slovenskim kapitalom, a hkrati dodajata: »Gotovo bi se večina hrvaških državljanov izogibala hranjenju denarja v banki«. Za uspešno vrnitev banke NLB bi bila torej namesto političnega pritiska ključna povrnitev zaupanja novih varčevalcev preko povračila dolga starim. Težavo političnega pritiska slovenske Vlade vidita predvsem v njegovi smeri: ta naj se ne bi orientiral na zagotovitev prihodnosti banke na Hrvaškem, temveč na čimprejšnjo pozabo dolga od strani varčevalcev. Banka je, dodajata, v večinski državni lasti in bi Vlado po njunih besedah povračilo civilnih sredstev precej stala.

Za hrvaški korelat »Financam«, časopis »Business«, Igor Prstec komentira, da je Pahorjev optimizem brez pokritja, ker so za slovenskega premierja edina možnost ponovna pogajanja pred banko za mednarodne poravnave (BIS). Zaradi nespremenjenih stališč na obeh straneh se mu zdi nov krog pogovorov brezpredmeten. Hkrati Pahorju očita, da ni ponudil možnosti dodelitve pristojnosti banki BIS, da namesto čiste mediacije deluje v sporu kot arbiter: »To bi avtomatsko potegnilo definiranje konkretnega datuma začetka spora, kar bi nujno imelo za posledico točen izračun dolžniških obresti«. Višina slovenskega dolga bi bila s tem po njegovem mnenju golo dejstvo in nič več stvar pregovorov. Zato Prstec sklepa o brezkompromisnosti slovenskega stališča tudi dalje v bodoče: brezpogojen vstop na hrvaški trg in odlog povračila dolga. Potrebo po prolongiranju argumentira s tem, da NLB na Hrvaškem ni v stanju »pobrati smetano«: Naprodaj so ostale le še male banke, ki se ubadajo s slabimi krediti, zato je njihova dokapitalizacija nujna. Za večji tržni delež bi bil potreben prevzem več bank, kar stane, je komplicirano in se ne izplača. Jasno se mu zdi, da v HPB (Hrvatska poštanska banka) zaradi politike NLB nima kaj iskati. Po njegovem mnenju si nihče ne upa napovedati konca novega zapleta okoli pogajanj z EU, a eno je gotovo: Rohatinski od stališč ne misli odstopati, Pahor pa je enega asa v rokavu za Hrvaško že izkoristil.

Neodvisni kolumnist Marinko Čulić (»H-Alter«, »Feral Tribune«) kategorično zavrača namero Kosorjeve, ki menda razmišlja o odpisu 260 milijonov evrov dolga v zameno za vstop v EU: v tekočem desetletju je bilo hrvaško bančništvo v veliki meri razprodano tujim zahodnoevropskim bančnim koncernom v milo rečeno sumljivih pogojih in po smešno nizkih cenah. Njihov učinek na hrvaški finančni trg je zaradi stanja, v katerem se ta trenutno nahaja, uničujoč. Posledice primerja z dejanjem NLB, kjer so kratko potegnili varčevalci in jih v obeh primerih enači s krajo. Pred dolgom hrvaških podjetij ne beži in v njem vidi zelo resen izziv, a se mu podjetniške terjatve ne zdijo primerljive s civilnimi.
Dodaja, da sta se v bančnem sporu, ki je bil v nizu ostalih peripetij (JEK Krško, obmejni spor itd.) obe desetletji bolj marginalne narave, državi zavoljo »državotvornega narcizma« ozirali predvsem na lastne teritorialne cilje in »tujerodno« prebivalstvo, varčevalcem pa prepustili, da se znajdejo sami. Rohatinski se mu, za razliko od »person«, ki vodijo hrvaško gospodarsko politiko, zdi sposoben in dolžan odločno zoperstaviti se »zagledanosti vase«. Čulić mu po drugi strani očita povezavo s cesarstvom Todorića med vzponom na guvernerski stolček, ki je še vedno preslabo osvetljen.
V intervjuju za »Finance« je beseda z Rohatinskim tekla tudi o nasledstvenem sporazumu, ki je na veljavi od leta 2004 in države naslednice obvezuje k pogajanjem. Guverner obveze zanika, ker naj bi bili elementi sporazuma »konzumirani« že pred njegovo uveljavitvijo: »Pogajanja pod okriljem BIS so potekala in se tudi končala. Čeprav se je to zgodilo pred ratifikacijo sporazuma v hrvaškem saboru, je imela na pogajanjih hrvaška delegacija vsa potrebna pooblastila.« Prenos aktive iz LB v NLB komentira kot neviden precedens in zato ostaja v domeni mednarodnega prava. Glede povračil sredstev dopušča bodisi možnost pogajanj bodisi civilno sodno pot, kjer sodišča urejajo vprašanja zasebno-pravnega odnosa z banko. Možnost dodatne arbitraže izključuje.

NLB in Stožice

V slovenskem medijskem prostoru prevladuje mir. Zgolj Antiša Korljan za »Dnevnik« komenitra neusklajenost hrvaške centralne banke in vlade Jadranke Kosor kot potencialno navidezno: lahko, da vlada polaga vplivnemu guvernerju v usta le tisto, česar si sama ne more privoščiti. Slovenska stran je mirna, ker ji je jasno, da ima v obdobju, dokler Hrvaška še ni polnopravna članica Evropske unije, prednost. Vprašanje je, kako jo lahko izkoristi v svoj prid. Teritorij je sicer eno, a pri dolžniškem sporu je teren, ker gre za zelo oprijemljive stvari, ki jih večina javnega mnenja dojema nekoliko »vražje« abstraktno, zelo spolzek.

Slovenski medijski prostor je osredotočen predvsem na vlogo Nove ljubljanske banke v zgodbi o športno-nakupovalnem kompleksu v Stožicah, ki naj bi odobrila sredstva za poplačilo dolgov delavcem in (pod)izvajalcem. »Dnevnik« je kreditiranju naklonjen, a opozarja pred instrumentalizacijo bank v politične namene. »Mladina« finančne zaplete obravnava kot kolaps županove politike, ker sredstva niso bila zbrana pravočasno. Podjetju Grep se dolguje 50 milijonov evrov, breme pa se prelaga na pleča razvojnega proračuna ali davkoplačevalcev.

»Delo« piše, da skoraj zagotovo ne bo dosežen pogodbeni rok, a Janković je na 30. junij stavil veliko: zamuda zagotavlja 25 milijonov evrov vredno bančno jamstvo. Očitki na županov račun letijo spričo tveganih potez, ki so izločile tudi Delto iz Beograda. Ta bi vnesla v projekt dodatnih 242 milijonov evrov. Stožice so prerasle v resen problem, ker jim grozi nasedanje, in bi v propad odnesle še niz podjetij. P. Pahor (»Dnevnik«) meni, da bo »spomenik Jankoviću« ne glede na kreditiranje dokončan. Poleg finančne intervencije s strani NLB se kot možna rešitelja omenjata še libijski in italijanski investitor. Kredit naj se po mnenju kolumnista odobri, če ga bodo podjetja zmogla odplačevati z najemninami.

NLB poročanja medijev glede Hrvaške in Stožic ne želi komentirati, zato so naša vprašanja ostala neodgovorjena.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
17 x komentirano
    • Doctor je rekel/-la:

      Jaz pa slovenskih palčkov po nlb, ki kradejo denar - ne maram. Naj razložim: pred nekaj leti sem hotel iz
      ZDA kupiti pilotsko jakno (bomber jacet), na nlb pa mi pravi, da se takšna nakazila rada zgubijo. Če se to
      ni nikoli prej dogajalo, zakaj me farba, da izgubljajo denar, ki naj bi ga poslali v zda. Jasno, jakne nisem
      dobil. Ampak, ker je lopovom uspelo prvič, mi hočejo večkrat trgati eno in isto. Recimo, neke terjatve, ki
      so že trgali, so priplavale na površje še enkrat in jih hočejo trgati še enkrat. Da so to že storili nimajo
      podatkov. Prav tako nimajo podatkov, da sem z njihove poslovalnice z virmanom nakazal v Kranj 350 e.
      Enostavno nimajo. Torej nekdo krade, banka pa ga s svojim sistemom do varčevalcev ščiti.

  • Forestina je rekel/-la:

    Unicredit in Goldman na vsaka vrata :)

    • Doctor je rekel/-la:

      Niso zainteresirani. Oni zapakirajo 2000000 hiš dolgov v nekaj investicijskih paketov dolgov, z lažno boniteto
      in nikogar, ki bi lahko plačeval dolgove, temveč, če ni nikogar, ki bi plačeval dolgove, kupec dolga plača.

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.therealnews.com/t2/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=74&jumival=5320

    Rob Johnson: Real cause of massive debt was caused by finance sector, not people’s social programs

  • Forestina je rekel/-la:

    Okupatorji Afganistana

    http://www.therealnews.com/t2/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=74&jumival=5321

    Channel4: Payments to relatives of civilians killed in error by British forces in Afghanistan trebled

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=pIjtaHvOPMM&feature

    Dr. Vandana Shiva: G8/20 created to silence global majority

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=g23-dNpttUU

    Prime Minister of Bhutan Jigme Y. Thinley on Educating for Gross National Happiness

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=JTjAexJ5Dm8

    The Green Interview: Vandana Shiva

  • Max je rekel/-la:

    pri tem se obnašamo kot Vegrad do svojih upnikov!
    bo potrebna nova nočna seja in spremenit NLB nazaj v LB saj so bili tisti dolgovi mačji kašelj proti sedanji luknji.
    sedanjo luknjo NLB bodo pa sedaj tako in tako pokrili državljani Vegrada

  • konec je rekel/-la:

    zakaj so na balkanu “neodvisni kolumnist” v glavnem “odvisni komunisti”?

  • Bralka je rekel/-la:

    In na kakšna silna vprašanja bi pa morala ta banka odgovoriti?

    Tale tekst je (a honorirajo po številu znakov) mešanje jabolk, huršk in polente in še vsega, kar je kdo kdaj prebral, pa ni čisto razumel. In citiranje komentatorja 1 in komentatorja 2 in povzemanje komentatorja 3, to še ni kolumna, kaj šele komentar.

    O jabolkih in hruškah.
    Ljubljanska banka je imela na hrvaškem podružnico (glavna fililajala ZG) in ta je seveda zbirala hranilne vloge varčevalcev in je hkrati tudi dajala kredite hrvaških podjetjem. Z letom 1991, ko je pla Slovenija najprej na bone in kasneje na tolarje, je bilo ustavljeno izplačilo hranilnih vlog (takrat se je sicer mislila,da gre za začasen ukrep) varčevalcem te filijale. Ker je bil takrat slovenski argument naslednji: če izpčačujemo hranilne vloge, potem moramo tudi izterjevati neplačane obrokoe kreditov. In kdor zna kaj ekonomije ve, da so obresti za hranilne vloge nižje od obresti za kredite in ergo, glavni filijali se je več dolgovlao, kot pa je dolgovalaa sama.
    Ker od junija 1991 so hrvašak podjetja zmeraj manj vračala kredite tej isti glavni filijali in skratka, ni bilo denarja za vloge. Vmes je hrvašak tudi zaščitila svoja podjetja (razumljivo, bila je vojna in podjetja niso mogla normalno poslovati, če so sploh poslovala ali pa so preprosto fizično izginila) in je sprejela zakon o moratoriju za odplačevanje obveznosti.
    Potem se je vojna končala. Vmes je Slovenija z by-passom ustanovila NLB in NKBM (predvsem zaradi tega, da se ne bi pojavile izvršbe drugih varčevalcev iz drugih držav..). Vmes je tudi prišla iniciativa, da bi se delovanje glavne filijale spet obudilo (ker so se tokovi gospodarstva vseno malo povečali). Ampak hrvaško vodstvo tega ni želelo slišati. Ker jim je bilo jasno, da v primeru, če pride nazaj LB, bodo spet bolj aktivne izterjave kreditov, ki jih hrvaška podejtja nikoli niso vrnila glavni filijali.. In ta zgodba, v kateri je potem bilo veliko lokalnega petelinjenja…ta zgodba je tu obstala in kaj silno velikega se na to temo nikoli ni zgodilo. Bila je samo argument za ne-razreševanje nesproazumov na nivoju Hrvaška-Slovenija. In ta zgodba je verjetno super stvar za tiste, ki morajo na obeh straneh voditi dokumentacijo o teh vlogah - ker bodo s tem tempom to počeli še dolgo časa in služba jim je zagotovljena, kriza gor ali dol…

    Dejstvo je, da NLB zaradi dolga in neizterjave LB (Goran, a bo šla ta distinkcija, če ne, vadi toliko časa, da jo boš dojel, velja?) ni mogla vstopiti na hrvaški trg. Neke vrste collaterala damage.
    Dejstvo je, da Hrvaška, če želi v EU, morala to diskrminacijo odpraviti. Da se bo to zgodilo, bo verjetno v eni pespektivi prišlo do nekih pogajanj - upam, da daleč od oči in ušes takih doseškov kot so pezidr, frankl et consortes…. Te stvari tečejo na še bolj gladkem parketu, kot se dogajajo mednardodni odnosi in še z bolj tiho diplomacijo, kot je bila potrebna za arbitražni sporazum. Mednarodne finance so resna tema in o njih ne more pisati nekdo, ki ima s financami stik zaradi tega, ker redno koristi limit na svojem računu.

    Tisto tlačenje Stožic v tale tekst je pa totalno brez smisla.