Vest

Slovenija praktično ni udeležena pri oblikovanju evropske zunanje politike. Zdaj je to za nekaj časa zapečateno tudi na povsem operativnem nivoju. Catherine Ashton je odločila, da med novoimenovanimi veleposlaniki EU ni nikogar iz Slovenije. Slovenski odziv je bil nenavaden a hkrati pričakovano zmeden, tako kot običajno. Izjemno oster s strani predsednika republike in izjemno spravljiv s strani predsednika vlade.

“Slovenija je suverena država, ki ima lastno zunanjo politiko. Slovenija se ne more zanašati na zunanjo politiko Evropske unije. Evropska unija nima enotne zunanje politike. Evropska unija poskuša izdelati skupno zunanjo politiko, vendar v tem prizadevanju ni uspešna.” Sodba ni nekaj novega. A tokrat jo je neposredno izrekel predsednik Slovenije. Danilo Türk je človek z dolgoletnimi diplomatskimi izkušnjami in nikakor ni evroskeptik. Zato je njegova kritika posebej uničujoča. Vprašanje pa je predvsem ali ji bo v Evropi sploh kdo prisluhnil. V Sloveniji je bilo njegovo razmišljanje zgolj opaženo. A tema je prvovrstna in izjemno pomembna in bo zato do zavedanja kaj se zgodilo slej ko prej moralo priti.

Kaj vse je povedal predsednik republike? Da Evropska unija ni uspela vzpostaviti svoje zunanje politike in ponuja okvira, znotraj katerega bi lahko države članice Evropske unije lahko računale na celovito, koherentno, učinkovito zunanjo politiko. Opozoril je na poraz v Köbenhavnu, kjer je bila eden od krivcev za zdrs konference o globalnem segrevanju. Ter na zadnji flop, ko je Generalna skupščina Združenih narodov odložila razpravo o okrepitvi opazovalskega statusa Evropske unije. Slovenski predsednik je šel celo tako daleč, da je dejal, da mnogi ne vidijo razloga, da bi Evropska unija imela kakšen drugačen položaj, kot ga imajo regionalne organizacije, kot so recimo ASEAN ali Afriška unija.

Zaradi evropskega ravnanja in razumevanja njene vloge v svetu s strani drugih držav, je Evropa, po mnenju slovenske predsednika celo v nevarnosti, da bo zdrsnila v irelevantnost. Türk tako svari pred tem, da smo v Sloveniji navajeni veliko pričakovati od Evropske unije, da pa bi morali ostati realisti. Zavedati bi se morali vseh hib. Med njimi tudi pomanjkanja občutljivosti do držav, ki spadajo med novejše ali manjše države v Evropski uniji. To je posebej pomembno ker je evropska unija naša država. Oziroma kot pravi Türk, je institucionalni kot tudi ekonomski in politični okvir delovanja Republike Slovenije kot suverene države. Predsednik seveda ne zagovarja užaljenosti ali umika od unije.

Nasprotno, Türk se zavzema se za aktivno slovensko evropsko politiko, katere del je tudi njegova reakcija. In tudi uradna reakcija zunanjega ministra. Zato je toliko bolj nenavadna intervencija predsednika vlade, ki se je odzval s skorajda neverjetno izjavo, da ima Slovenija pač omejeno število odličnih diplomatov in jih potrebuje v lastni diplomaciji. Dodaj je, in pika. Kaj naj si človek ob tem misli. Da je Pahor nekoč postal evropski poslanec po nesreči, kar pravzaprav drži. Volivci so ga poslali v Bruselj z zadnjega mesta na listi kandidatov SD. Da predsednik vlade misli, da Evropa nima z nami prav veliko opraviti. Da je evroskeptik. Ali da se samo rad prepira s predsednikom države. Kadar ga seveda ne potrebuje.

Obstaja še ena razlaga. Pomanjkanje hrbtenice. Kar pa niti ne vpliva na zaključek, ki se ponuja sam po sebi. Da Slovenija, prav tako kot Evropa ne premore enotne zunanje politike. Kar za sabo potegne tudi vse ostale zaključke, ki jih je včeraj nanizal predsednik republike.

Jani Sever