2. oktober, 2010 | Dušan Rutar

Veliki anarhistični načrt IV

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Knjiga izvrstnega francoskega filozofa Alaina Badiouja z naslovom Komunistična hipoteza (L’hypothése communiste) dobro osvetli ne le idejo in prakso revolucionarnih družbenih sprememb, temveč tudi naše trenutno hiperkapitalistično, arogantno globalno vsakdanje življenje. Morda smo zadovoljni z njim, saj smo še kar bogati in nam gre vsaj navidez dobro, toda kljub temu imamo problem, ki se ne spreminja, ampak vztraja. Problem ni le ta, da je emancipiranost ljudi danes manjša, kot je bila pred časom, temveč je tudi ta, da se povečuje izoliranost posameznikov in posameznic, ki jih kapitalizem spreminja v medsebojno popolnoma ločene atome, zadovoljujoč vsako njihovo željo posebej, kar zlasti pomeni, da večina ljudi živi brez idej.

Atomizirani posamezniki so zato vse bolj prepričani, da se svet ne more bistveno spremeniti, da emancipacija med ljudmi ni mogoča, da je politika solidarnosti le mit. A tudi če je vse to objektivno res, je treba brezkompromisno vztrajati pri zamisli o svetu brez logike profita in zasebnih interesov, pravi Badiou, in imenuje tako naravnanost komunistova hipoteza; lahko jo imenujemo tudi hipoteza o vsakem bodočem komunizmu.

Ta je po definiciji anarhistična. Veliki anarhistični načrt, o katerem na tem mestu že nekaj časa teče beseda, zato temelji na preprosti, a kompleksni ideji o resnični vrednosti človeškega življenja, ki se od Sokrata sem ni spremenila niti za malo. Če ga je še mogoče spoštovati, je treba to idejo premisliti do konca in vedno znova. Anarhizem zato ni zgolj prazen žargonski izraz in delček mnenjske ideologije teh, ki s svojimi mnenji narcisoidno posiljujejo druge ljudi ali pa jih depresivno nadlegujejo, češ da jih morajo vedno znova poslušati, temveč je ključni teoretski vir vsake prihodnje solidarnosti in demokracije, s tem pa tudi mnenj oziroma same prihodnosti človeštva, ki brez (velikih) idej preprosto ne bo mogoča.

Časi se bodo namreč dramatično spreminjali, a ne nujno na bolje. Zgodovina je v tej perspektivi nadvse poučna. Desetletja po drugi svetovni moriji so bili svetovni ekonomisti navdušeni nad gospodarsko rastjo v najbolj razvitih državah, zato so ljubkovalno govorili kar o zlatih časih kapitalizma. V resnici bi morali govoriti o avtoritarnosti in državnem kapitalizmu, kot je že večkrat poudaril Noam Chomsky, toda niso, saj tako ali tako niso navdušeni nad tem, da bi se država vmešavala v svobodno delovanje kapitalizma, kot ga imenujejo. Sprenevedanje ekonomistov je bilo zares veliko.

Zlati časi se kajpak niso nadaljevali, saj nadaljevanje niti ni bilo realno, zato je začelo nekatere ljudi vendarle skrbeti. Seveda niso prebrali knjige z naslovom Global Finance at Risk, ki sta jo leta 2000 spisala John Eatwell in Lance Taylor, a to smo lahko pričakovali. Sprenevedanje se je torej nadaljevalo, zato je sledilo začudenje nad sedanjo recesijo.

Pričakovali smo tudi zaradi tega, ker ekonomisti, politiki in drugi tako ali tako ne kažejo kakega zanimanja za ceno, ki jo morajo plačevati navadni ljudje, da se sami lahko hvalijo s številkami in da lahko nenehno govorijo o rasti, profitih in napredku.

Noam Chomsky zato poudarja, da ne bi smeli tako močno podcenjevati tega, kar imenujemo social costs, kajti potem bo cena še veliko višja. Enako lahko rečemo za posameznike in posameznice, ki živijo daleč nad svojimi zmožnostmi in se pogosto celo ne menijo za ceno, ki jo plačujejo v obliki psihičnih simptomov, ali pa se obračajo k zastopnikom alternativnega, da bi čim hitreje in s čim manjšim naporom prebrodili najhujše.

V tem je bistvo našega vsakdanjega sprenevedanja. Vsakdo želi ohraniti obstoječe in seveda samega sebe oziroma svoj ego in njegovo privatno lastnino, le kak simptom bi rad odpravil, da bi bilo življenje še lepše in bolj znosno. Enako je na obči in globalni ravni. Kapitalistični pridigarji, ki nenehno govorijo o svobodnih trgih, svobodni menjavi ter večji proizvodnji dobrin in kapitalizmu s prijaznim obrazom, očitno nimajo pojma o tem, kar se dogaja vsem pred nosom: cena napredka, kot ga pozna današnji hiperkapitalizem, je kratko malo previsoka.

Pri tem ne mislim zgolj na mrtve ljudi, lačne, prezrte, pozabljene, ne mislim zgolj na to, kar imenuje Slavoj Žižek kulturni kapitalizem, ki spreminja s propagando in z ideološkim praksami dostojanstvene ljudi v bebote in zombije, mislim tudi na globalne strukturne učinke v obliki nepredstavljivih prihodnjih katastrof, ki ne bodo samo naravne, ampak bodo tudi družbene in civilizacijske.

Danes zato ne moremo obtoževati kapitalizma, da izkorišča ljudi, kajti degradiranje, zastraševanje in demoraliziranje ljudi je vgrajeno vanj kot nekaj, kar isti ljudje spontano sprejemajo kot pozitiven učinek naravnega prizadevanja samega kapitalizma, da bi se obdržal pri življenju in da bi bilo njim čim lepše. V tem je šele nekaj grozljivega, kajti pritoževanje čez kapitalizem je že davno organski del samega kapitalizma. Navaden človek ima zato nenavaden občutek, da ves čas nekaj dobiva, tudi če objektivno izgublja, pa ne le dostojanstva, ampak tudi otipljive, materialne temelje lastne eksistence. Ekonomija, v katero je vpet, je zato srhljivo preprosta: vsak dan je na trgih kaj novega, poleg tega pa je vse skupaj vse bolj prijazno in navidezno namenjeno vsem slehernikom, vse to pa nastaja natanko s pomočjo kapitalistične mašinerije, ki v svoje delovanje danes vgrajuje najvišje estetske standarde, izrablja najnovejša znanstvena spoznanja in celo citira najbolj slavne, napredne in radikalne filozofe.

Alain Badiou zato vztraja: boljši svet je mogoč. Če torej verjamemo kapitalističnim ekonomistom in politikom, da je kapitalizem najslabši od vseh sistemov, ker boljši pač ne obstaja, če verjamemo papežu, da moramo širiti vero v vse pore svojih življenj, ker preprosto moramo verjeti v Boga, vse svetnike, religiozne dogme in samega papeža, potem smo popolnoma slepi. Ko smo taki, dobesedno ne moremo videti možnosti za boljši svet, saj vidimo le nadaljevanje istega sveta, pri čemer nas ne zanima dejstvo, da je ta narejen za kakih pet procentov ljudi, vsi ostali pa od njega nimajo ničesar, če odštejemo digitalne spektakle, plastične dobrine, psihoteološke moralistične servisne storitve za osebnostno rast, revolucionarno oblikovane zobne ščetke in vse drugo, kar lahko spravimo pod skupni naziv duhovna korupcija.

Dušan Rutar

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
39 x komentirano
  • MEFISTO je rekel/-la:

    Je stanje, v kakršno je spravila državo ta oblast, tudi del anarhističnega načrta

  • dado je rekel/-la:

    Tako kot drevo drevesu enako ni,
    človek človeku tudi ni,
    ekonomisti in filozofi vsi,
    del so naše stvarnosti,
    za katero odgovorni smo si SAMI!
    Revež ob skorjici kruha srečo okusi lahko,
    kar miljarderju je in bo odtegnjeno!

    • Edvard K. je rekel/-la:

      Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      Kardelj je bil čuden tič.

      Sreče ni znal ponuditi ljudem ne preko države in ne preko partije.

      Nesrečo pa je obojeročno trosil okrog sebe.

    • angie je rekel/-la:

      Cretin de Mefist,
      si morda že kdaj v svojem zanikrnem življenju že slišal zanj: filozof Alain Badiou?
      Nisi? Ti Boštjan M.Turek, velik ljubitelj Francozov in francosščine, še ni nič odžebral???
      Ti naklada samo o Draži In Kocki.
      Tans pis!

      Priporočam Badiouja, da ne boš kar naprej klatil neumnosti.

    • dado je rekel/-la:

      @angie drugače misleče žali hudo,
      nam tujce pod nos moli,
      kot da so samo oni polni soli,
      hodo nam, dokler bo tako!

    • MEFISTO je rekel/-la:

      ANGIE, le tako naprej!

      Čim več se oglašaj, in čim bolj oznanjuj svojo prazno glavo.

    • čistalopata je rekel/-la:

      Stihoklepec dado, Koseski se obrača v grobu, ker mu kradeš slog.

    • MEFISTO je rekel/-la:

      Jezi te, ker je boljši od RDEČE ZOFE alias DDDD.

  • Janez je rekel/-la:

    Revolucija ne pomeni nič drugega kakor to, da se orbitalno telo vedno vrne na ničelno točko. Ničelna točka pa je točka mišljenja vsakega, ki kaj misli. Zato papagjem papeža ali kakega drugega
    eksponenta kapitalističnega sistema nikoli ne bo nič jasno. Posebno še izpostavljam mefista, ki bi mu po latinsko odgovoril: Da te fabula naratur.

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Janez, če misliš, še ni rečeno ,da misliš pametno. V, po tebi navedeni resnici, se ti pridružujem v trditvi, da je tvoja točka razmišljanja, ničelna točka.

  • Forestina je rekel/-la:

    Kandahar, četrtek, 30. September

    http://www.delo.si/clanek/121511

    Mrhovinarji

    V zadnjih letih sem v Iraku in Afganistanu obiskal vsaj dvajset različnih oporišč mednarodnih vojska, ki so pod pretvezo “demokratizacije” zasedle omenjeni državi, a kljub temu se ne morem načuditi tej velikanski industriji, ki stoji za okupacijo, ki se ji po zahodno reče “izvoz demokracije”. Med tekom po prašnih in zaudarjajočih cestah - žvepleno jezero in izlita kanalizacija sta sama od sebe pospeševala tempo - oporišča v Kandaharju se mi je zdelo, da se spotikam ob kupe dolarjev ogromnih pogodb z ameriško vlado in Pentagonom, ki so jih v letih po 11. septembru 2001 sklenila privilegirana (ne le) ameriška podjetja. Denimo KBR, Halliburton (blizu družine Cheney), zloglasni Black Water (preimenovan v Xe), …

    Celotna logistika, prehrana, pranje perila, kuhinja, strežba, prevozi, fizično delo v polsuženjskih pogojih, …

    V ta enormen sistem je vključenih sto tisoče delavce iz celotnega tretjega sveta - ameriške in evropske vojne “servisira” cenena delovna sila. Med njimi je ogromno mladih iz nekdanje skupne države. Natova “zaposlovalna agencija” se je na Balkanu dodobra usidrala.

    Ob tem niti posebaj ne omenjam zasebnih varnostnih podjetij, velikih zmagovalcev vojne proti terorizmu, vojne terorja. Zgodbe o “kontraktorskih pobojih” iz dolgočasja in sladostrastja so preštevilne, da bi jih opisoval.

    • dado je rekel/-la:

      Res je hudo, kar videlo je tvoje oko!
      A pomisli malo nazaj na Balkanski “raj”,
      še malo bolj nazaj na naš povojni “raj”!
      Razčistimo naše zablode najprej ,
      ki še vedno so tu, v deželici tej!

    • Forestina je rekel/-la:

      Podgane so - bog vedi zakaj - na slabem glasu. Slovenci, kot je videti, vsaj podgane nismo. Podgane, pravijo, prve zapustijo ladjo, ki se potaplja. Slovenci lezemo nanjo, ko jo zapuščajo tudi že ljudje. Taka ladja je vojna v Afganistanu.

      Pahor in Afganistan

      http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042392364

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=Kpvwx762aSk

    Interview with Daniel and Patricia Ellsberg

  • Sann je rekel/-la:

    V svetu obstaja več že razvitih rešitev za oblikovanje nove ureditve človeške družbe, v katerih bi se težave sveta lažje rešile in celo izničile, saj nas trenutna kapitalistična in prej komunistična nedvomno vodijo v propad.
    Osebno menim, da je edini način za razvoj teh (in to se že dogaja) v privatnih iniciativah in postopna širitev prakse do tega, da bo eksperiment prešel v “dokazano” delujočo prakso. (Ene izmed preprostih takšnih oblik, ki so vedno bolj popularne v tujini je, dogovor med skupino prebivalcev in lokalnim kmetom, katerega plačajo v zameno za zagotovitev popolnoma ekološke pridelave večine živeža itd.).

    Zelo domišljen projekt na temo celotne nove ureditve družbe je tudi “Venus project” - Več o njem pa: http://www.zeitgeist.si/projekt-venus/o-projektu

    lp

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Sann, tvoja navedba
      “katerega plačajo v zameno za zagotovitev popolnoma ekološke pridelave večine živeža itd”
      Me zanima kako si predstavljaš to v naši situaciji, ko posamezniki dobe 400 Eur in to vsakih par mesecev.Hrana na trgu, na hitro proizvedena (hibridna), je relativno še dostopna; ekološka,ali individualno proizvedena, pa je vsaj 2 krat dražja.
      Life je treba gledati tako kot je, ne kako naj bi bil. Ali kako bi lahko bil.
      Ljubčki dragi, Zeitgeist bazira svoje poslanstvo na najbolj vodenem oblaku.Skorajda nima ene rešitve, ki bi bila izvedljiva v tej situaciji , pač pa želje in imaginacije. In pridobiva sledbenike, ki ne razmišljajo na zdravih temeljih.

  • Boris_j je rekel/-la:

    Res je, danes je že dolgo vtis da živimo v času “konca socialnih sanj”. Paradoksno in nekoliko presenetljivo pa je to, da kljub velikanski ceni ki jo plačujemo že ljudje v “razvitem” svetu za “gladko” funkciniranje kapitalizma (od stresa do 10 tisoč in ene patologije) smo še vedno tako zelo pogreznjeni v vsakodnevno cono udobja, da zares radikalnih in novih družbenih idej še zdaleč nismo pripravljeni udejanjati. Upanje je na žalost zato samo eno, da se bodo razmere na nek način še bolj slabšale, drugače se zares spremenilo, ne bo prav nič.

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Boris, ko se bo kaj radikalno poslabšalo, bodo spremembe stihijske, torej neobvladljive

  • Dedič je rekel/-la:

    komunisti + anarhisti = klavci

    španija ‘36

  • Forestina je rekel/-la:

    http://therealnews.com/t2/component/seyret/?task=videodirectlink&id=7822

    Rambo bo pa očistil Čikago roza barve, predvidevam :)

  • Saša je rekel/-la:

    Ful me jezijo ljudje, ki mislijo, da ne morejo nič spremeniti in se vdajo v usodo!

    • MEFISTO je rekel/-la:

      SAŠA jaz se nisem vdal v usodo in kar naprej skušam spraviti ljudi k pameti.

      P, kaj pomaga, če so večinoma odprete glave, tako kot naprimer DDDD, le takrat, ko zehajo.

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Saša, ja ti praviš, da te jezijo ljudje, ki niso za spremembe in poglej
      @ Mefisto, Ja kar poglej, kaj ti pove Mefisto.

  • Zala je rekel/-la:

    Zanima me zakaj taki intelektualci se ne želijo vključiti aktivno v politiko, vendar ne takšno, ki jo imamo danes, ampak takšno, ki bo dejansko delala za ljudi?

    • Dimek je rekel/-la:

      Zato, ker samo nakladajo!

    • Forestina je rekel/-la:

      Poglej tv hiše, vse samo še rumeno sranje.

      Kot da nimajo interneta :)

    • jebiveter je rekel/-la:

      ….Zala…..zato, ke je to SLOVENIJA……, kjer ima politika na 50 let podlage monopol požegnan od pokornih ovac zvestih svojemu gospodarju v novi preobleki…….intelektualci, ki jih omenjaš nimajo na tem gnojišču niti najmanjše možnosti za prodor v politično sfero, saj bodo tisti trenutek diskreditirani in zavrženi, uspejo lahko samo Kresničke, Jankoti z m. ć, kvarnerski Jurići in podobna navlaka…..ki je zavezana zvesto služiti ” nevidnemu gospodarju “združenemu v F 21…..
      …..Psi ( ljudstvo ) lajajo, karavana pa koraka naprej…..mladi, sposobni, pametni, razgledani intelektualci pa zapuščajo to ladjo norcev in se dokazujejo v okolju, kjer šteje znanje ne pa ritolizništvo kot v tej prečudoviti deželici….
      ……pa lep pozdrav…..

    • jebiveter je rekel/-la:

      Še nekaj, Zala. Intelektualci, ki so intelektualci in ne samo dimpl pimpl arh (študirane budale). Npr. Žarko Petan, ki je nesporno genij svetovnega formata, je poizkušal to blatno brozgo ljubljanskega močvirja malo prefiltrirati, pa poglej, kako so ga pezdetje zmaličili. Ni pomoči, če je drek namesto možganov.

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Tako imenovani levičarji, zakaj se samokritično ne umaknete in prepustite svoja mesta pametnejšim.

    Skupaj z nami boste sicer potonili tudi vi!

  • konec je rekel/-la:

    Knjiga izvrstnega francoskega filozofa Alaina Badiouja……………HA, HA, HA, HA, HA, HA,

  • Boris_j je rekel/-la:

    Konec, verjetno od Badiouja nisi prebral niti enega stavka.

  • Boris_j je rekel/-la:

    Zdaj je pred izidom tudi knjiga Žige Vodovnika, Anarhizem vsakdanjega življenja. V njej bo tudi jasno, da za politične spremembe ni treba biti del uradnega establišmenta in da se politiko dela (tudi) drugje. Konec koncev ali se kdo spomni kake uradne stranke, ki je bila proti belskemu rasizmu in segregaciji? Ali pa proti vojnam od Vietnama do Iraka in podobnim NATO-imperialističnim “projektom”? Kaj pa denimo stranke, ki je naklonjena neodvisnemu življenju hendikepiranih ali katerekoli stranke, ki bi resnično delala proti dušeči in nesmiselni birokraciji? Pri nas je zgodovina “demokracije” (pogojno rečeno seveda) še prekratka in se kaki pravi anarhistični premiki “od spodaj” sploh še niso zgodili. Temu primerno pa je tudi razploženje, kajti ljudstvo svoje prave moči sploh še ni izkusilo.

    • Rogerg je rekel/-la:

      @Boris, ljudstvo svoje prave moči ni izkusilo….. Bojim se, da je čas za to mimo; potem, ko so ljudje bili manipulirani in zmanipulirani skozi medije in prepoln želodec, prelahko življenje, za pozitivno kazanje moči niso več naravnani. Kar bo prišlo, bo destruktivno proti sebi kot družbi, ali celo še za to ne bo prilike…

  • Rogerg je rekel/-la:

    Razmišljanje, ki je razvidno iz pričujočega sestavka, je vsekakor pozitivno usmerjeno, vendar prepozno v času in premajhno v kraju. Na tej ljubi zemljici nas je blizu 7 milijard, pred 50 leti nas je bilo 2,5 in tedaj nas je stradalo, grobo rečeno več kot pol. Danes pa nas je presitih 70 %. Samo tako stanje povzroči, da ljudje izgube stik z zemljo in se podajo na plutje na oblakih. V zadnjih 40 letih Amerika, kot vodilna sila Zahoda, ni dobila niti ene vojne. Iz čisto egoističnih razlogov je sama, pa tudi Evropa preselila na Vzhod večji del proizvodnje. Par let potem so še vlekli dobičke iz posredovanja, danes pa nič več. Sedaj, ko je Kitajska prevzela v svoje roke še finančne trge, je zahodna polobla ne samo nepotrebna, pač pa odveč, ker več ne troši produkcije, ki je bila zagnana vsled njene požrešnosti .
    Razmišljanje,ki smo mu priča in sklicevanje na filozofa A.Badiouja, je sprejemljivo šele zadnji dve leti, oziroma konkretneje po lanskem ameriškem finančnem sesutju. Kdor je pred tem govoril o možnostih, da pride zahod in kapitalizem v krizo, je bil označen za pesimista,skeptika in končno trotla.
    Vsaka pot ima začetek in konec.Hitreje ko po poti hodimo, prej smo na koncu. To je filozofski rek, ki bi se udejanil v vsakem primeru. Samo treba se je tega zavedati in poizkušati pot podaljšati, oziroma je ne pospeševati. In če je zahodna družba “hitela počasi” tja do 80-90, je po tem obdobju začela “hiteti hitro”. S tem, da je dala proizvodnjo Vzhodu, si je zataknila vrv tesno okrog vratu. Kitajska obvlada Ameriko, torej Zahod v celoti in totalno. Vprašanje je le časa, ko se bo odločila, da je pravi čas prišel.
    In mi smo razvajeni; Vzhodna Evropa , ki niti svojega obdobja kapitalizma ni dala skozi se je z vključitvijo v EU postavila ” v bran ” kreditnemu kapitalizmu in bo z njim tudi pokasirala vse”bonitete”. Po toči zvoniti je prepozno.