Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse
Da bi razumeli današnji finančni sistem, ki je podlaga celotnemu ekonomskemu sistemu in preko njega vsem področjem družbenega življenja v praktično sleherni skupnosti na planetu, si moramo ogledati najmanj film The International (Mednarodna prevara, 2009) in prebrati knjigo The Web of Debt (Pajčevina dolgov, 2007 – 2010).
Ko agent Interpola Louis Salinger (Clive Owen) in pomočnica tožilca iz New Yorka Eleanor Whitman (Naomi Wats) v filmu The International raziskujeta sumljive posle banke IBBC, je ključen trenutek filma stavek, ki ga izreče italijanski proizvajalec orožja Umberto Calvini (Luca Barbaresci): »Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse«. Čeprav ga sprašujeta o delovanju konkretne banke, jima mimogrede razkrije logiko delovanja celotnega finančnega sistema, ki obvladuje vse niti ekonomskega, političnega in družbenega življenja skoraj sleherne skupnosti na planetu.
Kdor hoče razumeti pravo ozadje tega stavka, mora definitivno prebrati izjemno knjigo The Web Of Debt, avtorice Ellen Brown, ki do obisti razgali današnji finančni sistem, ki je urejen tako, da legalno izkorišča vse – državljane, podjetja in države. Kdor misli, da so krizo zakuhale države, ki preveč trošijo za plače javnim uslužbencem, za pokojnine in druge javne izdatke ali, da so jo zakuhali podjetniki, ki jih zanima zgolj dobiček ali državljani, ker preveč zapravljajo za potrošne dobrine, so bodisi nevedni bodisi naivni.
Denar kot dolg
Za delovanje ekonomije nujno potrebujemo denar, ki je v osnovi zgolj pripomoček za menjavo dobrin, dela, delovnih sredstev itd. Denar je »kri ekonomskega življenja družbe« in omogoča tekoče delovanje vseh področij (industrije, kmetijstva, storitev itd.) in delov ekonomije – podjetij, države, državljanov.
A kdo danes nadzoruje denar? Večina si predstavlja, da države, ki naj bi tiskale denar in to vlogo naj bi pogosto izkoriščale. A ta funkcija države je že davno mimo, že približno štiri stoletja – ponekod sicer manj, a vseeno že lep čas – denar »delajo« banke. Res je, dobesedno delajo ga – večino iz nič, danes je namreč le še približno 3 % vsega denarja v obtoku v fizični obliki; kot kovanci in bankovci. Kako denar torej nastaja?
Vzemimo za primer državljana, na primer Janeza. Recimo, da pri banki vzame kredit v višini 100.000 € za gradnjo hiše. Banka v svojih knjigah ustvari 100.000 €. Puf! Čarovnija! Prej te vsote ni bilo, v naslednjem trenutku se pojavi – samo s pritiskom na gumb tipkovnice. Vsota se Janezu vpiše na tekoči račun in hkrati se bančni kapital poveča za 100.000 €. Več ko banka izda kreditov, več premoženja ima in večje, ko ima premoženje, več kreditov lahko izda, saj izkazuje veliko kapitalsko moč. Banke dejansko želijo, da jemljete čim več kreditov, s tem se njihova moč samo krepi.
A banka želi, da ji vrnete več kot vam je »posodila«, zahteva še obresti; Janez mora banki vrniti še recimo da 20.000 € v 20 letih. A glej ga zlomka, banka tega denarja nikoli ni ustvarila; zahteva pa ga. Teh 20.000 € predstavlja izhodiščni primanjkljaj v celotnem ekonomskem sistemu družbe. Povedano preprosteje: banka je preko Janeza lansirala v ekonomski sistem družbe 100.000 €, nazaj pa pričakuje 120.000 €. 20.000 € je banka dejansko potegnila iz ekonomskega sistema. [Zdaj pa pomnožite vse kredite državljanov, držav in podjetij.]
Da bi banki povrnil teh dodatnih 20.000 €, mora Janez krepko zavihati rokave, a nekdo – ne glede na to ali on ali kdo drug – v dolgi verigi ekonomske družbenega sistema mora zato najeti nov kredit, da bi teh 20.000 € »vrnil« banki. To je tudi odgovor, zakaj mora gospodarstvo nujno in neprestano rasti, najbolje da po vsaj malo višji stopnji, kot znaša povprečna obrestna mera bank – kajti v tem primeru se količina denarja v sistemu vsaj ohranja oziroma se minimalno povečuje.
Ko pa stopnja gospodarske rasti upočasni ali upade (ker se pač neprestano ne more večati), se začne peklenski krog – denar iz ekonomskega sistema odteka v banke hitreje, kot iz njih priteka. Podjetja se začnejo sesedati, znižujejo stroške in začnejo odpuščati; prebivalci nimajo dovolj dohodkov in tudi sami ne morejo več odplačevati dolgov. S tem pa se hitro sesuvajo tudi banke, saj se krediti ne odplačujejo več v normalnem obsegu, hkrati pa se ne jemljejo novi. [Kapital postane negativen, kajti dejansko obstaja zgolj kot zapis v knjigah in »oživlja« ga samo neprestano »vračanje« kreditov.]
Takrat priskoči na pomoč država in dokapitalizira banke, to pa stori tako, da se zadolži pri – bankah. Banke preživijo, države pa doživijo ali doživljajo »grški scenarij«. V tej fazi smo zdaj in jezimo se na države. Te sicer neposredno niso krive za krizo, so pa krive v toliko, kolikor so dopuščale oziroma dopuščajo, da je sistem takšen, kot je.
Brez temeljite reforme finančnega sistema in demokratičnega nadzora držav nad »kreacijo« denarja se bomo le še bolj zapletli v mreže mednarodnih bank, ki so v lasti vsega nekaj mogočnih bančnih »pajkov«, ki pijejo kri (denar) državljanom, podjetjem in državam. Ti so edini pravi dobitniki v tem finančnem sistemu »dolžniškega denarja«.
Rok Kralj
Heh, vrtiš se okoli zadeve, kot maček okoli vroče kaše … ŽIDOVSKI BANKIRJI, SO TISTI, KI SO KRIVI ZA CELOTNO SITUACIJO, v navezi s politiko seveda in to globalno. ROTHSHILDI so pa na vrhu bankirske piramide, ter banka za poravnave v Basslu (BIS - Bank for International Settlements). Jebi ga fukati na suho ne gre, dejstva in imena so važna, poimensko kdo so krivci, ne pa filozofiranje zavito v celofan. Ljudje, ki resno raziskujejo zgornjo temo imajo spisek imen, ki bi jih morali spraviti za zapahe, da bi planet začel vzpostavljati nov ekonomski model. A se mogoče bojiš, da boš proglašen za teoretika zarote? Dejstva človek, dejstva, ne pa filmi in raznorazni “posrani” filozofi. Za spremembe bodo morale padati glave bankirskih, političnih, ter gospodarskih faraonov.
P.S. - Kaj pa finančni derivati - inštrumenti, samo Goldman&Sachs jih ima v off-shore za cca 700 trilionov…heh drugi val krize prihaja in ta bo state killer.
V parafraziranih besedah nesmrtnega Shakespeareja: The first thing we do, let’s kill all the bankers.
Ampak ne, folk se bo raje zgrinjal na ulice zaradi bolj ali manj trivialnih stvari, kot je npr. parada ponosa, dvig upokojitvene starosti, ukinitev napotnic…
[...] This post was mentioned on Twitter by Vest, DJ. DJ said: Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse http://bit.ly/chc6tJ [...]
DA, DA, PAHOR ” SKRBNO ” NADZIRA TER MOLČI O DOLGOVIH, O ŠTEVILU BREZPOSELNIH, O ZAPOSLOVANJU V DRŽ. UPRAVI, SVOJIH IDEOLOŠKIH BRATCEV, MAHINACIJAH MINISTROV, O, O IN ŠE ENKRAT O !
PRVIČ:
Spodaj napisano ne drži. Kaj če Janez želi dvigniti denar v gotovini. Mu ga mora banka dati oziroma dejansko imeti denar. Ne gre za gumb na tipkovnici.
Vzemimo za primer državljana, na primer Janeza. Recimo, da pri banki vzame kredit v višini 100.000 € za gradnjo hiše. Banka v svojih knjigah ustvari 100.000 €. Puf! Čarovnija! Prej te vsote ni bilo, v naslednjem trenutku se pojavi – samo s pritiskom na gumb tipkovnice. Vsota se Janezu vpiše na tekoči račun in hkrati se bančni kapital poveča za 100.000 €. Več ko banka izda kreditov, več premoženja ima in večje, ko ima premoženje, več kreditov lahko izda, saj izkazuje veliko kapitalsko moč. Banke dejansko želijo, da jemljete čim več kreditov, s tem se njihova moč samo krepi.
DRUGIČ:
Ne gre za nek nateg ali zaroto bankirjev. Preberi si eno knjigo o delovanju finančnega sistema. Vse to je normalno in logično. Kako poteka emisija denarja, multipliciranje , obrestovanje, in inflacija. To so ekonomski pojmi in formule.
JE PA RES DA JE SVET PIRAMIDALNO UREJEN IN DA SO NA VRHU PIRAMIDE TISTI, KI PAČ SO.
Heh, to bo to … formule so samo okvir za ropanje.
@Tomaž - seveda ti ga mora dati, ampak nihče pa ti ne garantira, da bo kaj vreden (v starih časih je npr. na bankovcu pisalo, da se zavezuje izplačati imetniku protivrednost v zlatu oz. srebru). In ravno v tem je catch, ki zahteva korenito spremembo finančnega sistema, seveda pa se tisti, ki so trenutno na vrhu, na vse pretege trudijo, da do tega ne bi prišlo. Zakaj je en meter pred sto leti še vedno en meter danes, ena kila pred sto leti je še vedno ena kila… ena enota denarja pa ne. Inflacija, ja. Spremeniti (ali nadomestiti) bo potrebno sistem, da bo denar (ali karkoli že bo) dejanski merilec in hranilec vrednosti (pa ne mislim vrnitve na zlato osnovo, ker je ta čas minil).
Zakaj bi nekdo, ki ni zadolžen, moral “plačevati” gospodarsko krizo. Ne gre.
Rok Kralj, gotovo je res, da tisti, ki nadzoruje dolgove nadzoruje vse, vendar pa gre v knjigi, ki jo omenjaš, morda za lase privlečeno razlaga delovanja denarne ureditve sveta. Tisti, ki posoja, mora s posojenim sredstvom razpolagati, torej ga mora prej ustvariti. Če ga ustvari z varčevanjem ali spretnim goljufanjem, ne da bi ga dobili, je njegova stvar. Nakar ima pravico pričakovati korist od posojenega, se pravi obresti. Ne vem, kako bi bilo lahko drugače? Bi ti posojal kar tako iz čistega usmiljenja ali zaradi dobrotniške časti in slave?
Države seveda lahko prek zakonodaje vplivajo na višino najvišje obrestne mere, obvezne rezerve v bankah, kaznovalnost goljufij itd.
kaznivost
Vsekakor smo navadni ljudje nategneni!
Če še niste slišali se pripravlja novi družbeni red po vzoru filma Zeitgeist oz. planet Venus. Več si lahko ogledate, če si na strani http://www.bog.si pogledate film, ki ima tudi Slovenske podnapise. Čas je za akcijo, če ni že prepozno. Saj veste, ker je denarja vedno manj, je kriza vedno večja in kaj sledi veliki krizi oz. ji je že sledilo v zgodovini. Le upamo, da smo se že kaj naučili…
Dvomim!
mah Rok, lahko bi se mal bolj potrudu razumet sistem; banka ustvarja dnar z ustvarjanjem dolgov. Ampak k banka odobri kredit se ji ne poveca kapital- njejna sredsta se povecajo za zadolznico-obligacijo, da jim bo kreditojemalec dnar vrnu-na drugi strani se jim obveznosti povecajo za znesek enak vsoti odobrenega kredita. Kapital se jim poveca, ce zadrzijo obresti od vrnjenga kredita.
Drgac pa so te fore o zlatem standardu floske floskaste. Ta monetarni sistem je mogoce gnil, ampak dnar je od nekdaj predstavlu dolg-o modernem dnarju pa lah govorimo od kadar obstaja monetariziran dolg do drzave. Zdej lahka si drzava zbere za dnar papir, zlato, al pa fizoucke. Tist k razume zakaj si ne izbere fizouckov je pa car mogoce clo kralj.
In kdor določa dnevni red ima mir pred nadležnimi vprašanji.
Nekdo je odkril multipliciranje denarja oz. kako delujejo banke… ja bravo Rokec! To danes spada med splošno razgledanost vsakega 20 letnika…
In mimogrede tisti denar, ki ga banka posodi “Janezu”, ni nek imaginarni denar, ki si ga banka kar izmisli ampak depoziti komitentov oz. izposojen denar…
Opa, a res? Koliko 20 letnikov, ki jih boš vprašal po tem, bi to znalo razložiti? Še tisti s srednje ekonomske bolj slabo …
Sicer pa banka ne posoja samo denarja, ki ga hrani, temveč je to razmerje 1:9 ali še manj, kar pomeni, da banka posoja več kot ga ima, ker računa, da ji bodo vsi vrnili. Zakaj je zdaj v krizi prišlo do kreditnega krča? Ker so banke posodile, kar so imele pokrito (tajkunom), za ostalo gospodarstvo pa ga je zmanjkalo. Kjer ni, še vojska ne vzame, razen če država dovoli, da banka “naredi” keš.
Morda bi pa moral zakon določati, da ima država v bankah absolutni večinski delež?
Predvsem bi morali biti bankirji pošteni ljudje,
nominirancu naj vrata v banko samo strokovnost odpre,
ampak,….politika je vedno tu
in vse gre po zlu…
Prej bi rekla, da kapital odpira vrata v politiko, kot pa da bi politiki vplivali na interese finančnega kapitala. In rekla bi tudi, da so razen lastnikov pomembni managerji,ki se brezobzirno polaščajo kapitala, ki ga niso ustvarili.
@primorka,
prva trditev da,
če ne bi bilo Kramarja!
Druga trditev da,
a spet je tu politika,
ki take pokvarjene in polpismene mone na položaje da.
[...] trgovec z orožjem izreče besede, ki najbolje povzamejo vso resnico današnjega sveta: “Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse.” (Besedo debtokracijo bi sicer težko poslovenili, lahko pa jo razumemo kot “vladavino tistih, [...]