30. oktober, 2010 | Flavio Gori

Evropska unija in globalno okolje

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Konec tega tedna se bodo voditelji držav Evropske unije srečali v Bruslju, da se dogovorijo o stališču Evropske unije o podnebnih spremembah, ki ga bodo predstavili na vrhunski konferenci v Cancunu, ki bo potekala od 29. novembra do 10. decembra 2010. Zelo verjetno se bodo v svojem stališču Združeni narodi zavzemali za podaljšanje obstoječega Kjotskega protokola. Prav to pa utegne postati sporno vprašanje med bogatimi in revnimi državami.
Potrebno je poudariti, da so podnebne spremembe ena največjih groženj človeštvu in ravno zato si Evropska unija močno prizadeva v smislu iskanja rešitev za zmanjšanje onesnaženja, še posebno na naši celini.
To prav gotovo ni cilj, ki ga je možno z lahkoto in hitro doseči; potrebno bo določiti časovni načrt pogajanj zato, da lahko dosežemo končni rezultat. Istočasno pa je potrebno upoštevati dejstvo, da evropski časovni načrt pogajanj ni dovolj za uspeh, zato moramo vzpostaviti mednarodno razpravo in poskusiti zadostiti zelo različnim stališčem različnih držav in gospodarstva.
Od Kjotskega protokola naprej gre svet v smer globalnega dogovora o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. V sklepu, ki je bil sprejet decembra 2008, so se predstavniki Združenih narodov dogovorili, da bodo do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšali za vsaj 20% (na žalost je to stanje v primerjavi s stanjem iz leta 1990, tako da je verjetno v primerjavi z današnjo situacijo zmanjšanje precej nižje) in povečali delež obnovljivih virov na 20% ter zmanjšali celotno porabo energije za 20% (v primerjavi z nekaterimi projekcijami, torej ponovno ne dejansko stanje).

Še več: države se lahko same odločijo, kaj bodo storile glede emisij ogljikovega dioksida. Kljub sklepu Združenih narodov o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, zaradi tveganja, ki ga predstavlja za naše okolje kot glavni razlog za globalno segrevanje, je Evropska unija sprejela zamisel, da ima določena država sicer lahko emisije, ki so višje od sprejetega standarda, a bo tudi kaznovana zaradi prekoračitve omejitev. Na kakšen način jo je možno kaznovati?

V ta namen je bil oblikovan Nacionalni sistem trgovanja z emisijami, ki trenutno temelji na energijsko intenzivni industriji, kot so elektrarne in jeklarne: če zmanjšate emisije ogljikovega dioksida, boste nagrajeni, če omejitve presežete, boste kaznovani. Gospodarske družbe, ki želijo preseči omejitve, bodo morale kupiti kupone od okoljsko bolj učinkovitih podjetij.
V prihodnosti se bo ta sistem verjetno razširil tudi na druga področja, npr. potniška letala in petrokemično industrijo, države EU bodo prav tako lahko kupovale kupone izven EU.

Ta sistem prav gotovo ni bil vzpostavljen z namenom, da bi odvrnili podjetja, od tega, da bi prekoračili protokol, a lahko se zgodi, da bo za nekatere od njih strošek omejevanja emisij višji od kuponov ali kazni.

Takšno ukrepanje lahko sproži vprašanje, ki seže dlje od konkretne zadeve: ali lahko denar zmanjša tveganje za prebivalce sveta? Če je odgovor da, gremo lahko po tej poti do naslednje faze (npr. višje kazni, s katerimi bomo financirali zeleno industrijo, čeprav se bo čas za pridobivanje zelene energije premaknil v čas po letu 2020).
Če je odgovor ne, moramo takoj prenehati, zahtevati od naših političnih predstavnikov, da spremenijo način razmišljanja o naši prihodnosti, četudi predstavlja ta rešitev morda le prvi korak, je ta lahko prvi v napačno smer.

Če upoštevamo izjemno počasnost političnih odločitev, kadar le-te zadevajo gospodarsko področje, moramo te spremembe zahtevati zdaj, če želimo varnejšo prihodnost za naše otroke.

Pomembno je, da se zavedamo, kako naši bralci razmišljajo o tem. Še zlasti mlajši bralci, tisti, ki bodo živeli v prihodnosti, ko bo na naše ozračje še bolj vplivalo to, kar počnemo danes.

Flavio Gori

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Komenitiranje tega prispevka ni dovoljeno.