11. november, 2010 | Elena Pečarič

O delu in finančnem poslovanju FIHO

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Poslance in poslanke na Odboru za delo, družino, socialo in invalide v DZ smo zaprosili, da Vlada sprejme zakon, ki bi poenotil pravila in uredil delovanje javnih in zasebnih fundacij. Potrebo po takšni ureditvi vidimo tudi iz poročil Računskega sodišča, ki revidira njihovo poslovanje. Prav tako je potrebno spremeniti Zakon o lastninske preoblikovanju Loterije Slovenije v delu, ki zadeva sestavo sveta FIHO. Že na več mestih smo opozorili na kolizijo interesov, ki vlada v Svetu FIHO, kjer se več kot 20 milijonska letna sredstva delijo po ključu daj - dam, pred javnim razpisom, in na zaprtih sejah NSIOS, pri tem pa se ne upoštevajo niti ohlapni kriteriji FIHO. Z drugačno sestavo Sveta FIHO se bo lahko oblikovalo objektivne kriterije in merila, ki bodo omogočala financiranje kvalitetnih programov za uporabnike in zakonito delovanje. To ni napad na avtonomijo invalidskih organizacij, ampak gre za pobudo za vzpostavitve pravnega stanja in transparentnega razdeljevanja sredstev na podlagi objektivnih kriterijev.

23. redna seja Odbora za delo, družino,socialne zadeve in invalide, 16.9.2010 (magnetogram seje je skrajšan). Obravnava poročila o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2009.

Ga. Pečarič: Kot veste, sem jaz že znana, da se dolga leta izpostavljam in opozarjam na kolizijo interesov v FIHO. Kolizijo interesov, ki je predvsem v svetu FIHO in mislim, da se v zadnjem letu to vse bolj stopnjuje. Žal mi je, da sem jaz tista, ki moram to javno povedati, da direktor v FIHO nima nobene besede. Veste, da prihaja do delitev sredstev mimo zakonodaje, sredstva se delijo na zaprtih sestankih, to ni moja informacija, o tem obstajajo dokumenti in mene čudi, da vsa ta dejstva, ko se te zgodbe ponavljajo in stopnjujejo, zaostrujejo, nihče od vas nima toliko poguma, da bi temu naredili konec. Tudi Vlada pogumno razmišlja, ampak bojim se, da bodo spet minila leta, ne smemo pozabiti, da je zelo podoben, če ne identičen predlog (kot ga je podal Zares glede Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije), v obdobju Janševe vlade bil na dnevnem redu in potem kar na enkrat umaknjen in se je stanje še poslabšalo. Stanje je predvsem to, da direktor kot odgovorni praktično nima besede, vse odloča Svet FIHO. Mislim, da vsi veste o čem govorim. Osmešeno je, da jaz, ki sem vedno javno protestirala proti FIHO in njihovo delovanje, moram tukaj braniti direktorja FIHO, ki tava od institucije do institucije, da bi mu kdo pomagal rešiti to stanje, ki je grozljivo, protipravno in izven vsake razumne meje. Jaz bi imela tukaj eno prošnjo, da bi se tudi sprejel Zakon o javnih fundacijah in seveda, da se končno tudi spremeni sestava Sveta fundacije. V kolikor se to ne bo zgodilo bo to nepravno stanje še vedno obstajalo.

Predsednica Črnak Meglič: Lahko poudarim, da smo že ob pripravi Zakona o izenačevanju možnosti invalidu seveda razmišljali, da je potrebno sprejeti določene zakonske spremembe, ker tudi lanskoletna evalvacija izvajanja programov financiranja in izvajanja invalidskih organizacij je jasno pokazala, da so stvari pri delitvi sredstev premalo transparentne, da ni točnih kriterijev in seveda, leto je okoli in spet nič ni storjenega. Vem, da se, v ponedeljek pričenja javna predstavitev sprememb in dopolnitev Zakon o ustanovah, ki so ga pripravile ustanove oziroma zasebne fundacije same. Jaz mislim, da bi bil potreben samo še korak naprej in bi pravzaprav v posebnem poglavju lahko uredili tudi javne ustanove oziroma fundacije, kajti nenazadnje gre za isti tip organizacij, ki zahteva transparenten način upravljanja, ker ne more biti sistema, da tisti pač, ki dodeljuje sredstva tudi zasedajo ključne pozicije. To se ve, to je že leta in leta problem, ki ga nismo uspeli presegati. Jaz sem prepričana, da naklonjenost poslancev, vsaj tega odbora, tovrstni rešitvi je izredno velika, kajti o tem smo že nekajkrat razpravljali in da presegamo te razprave, kajti nekaj je res, v notranje zgodbe fundacije se poslanci ne moremo vmešavati. Če so izpuščene določene naloge služb nadzora je to njihova naloga, naša naloga je samo, da spodbudimo Vlado in sprejmemo zakon, ki bo seveda pripravljen.

Vito Rožej: V pojasnilo javnosti, ki nas zainteresirano gleda, povedal, da je pobuda, ki smo jo v naši stranki pripravili izhajala iz mnenja Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da v fundaciji FIHO, v Loteriji Slovenije in še na kakšnih drugih funkcijah pripada do prepleta interesov ene in iste osebe in da je tako stanje nevzdržno, vsaj v neki urejeni pravni državi in da bi že, zaradi tega veljalo razmišljati o sistemskih spremembah, ki bi onemogočile, da bi do teh stvari prišlo, ker je ista oseba težko v funkciji upravljavca, nadzornika, lastnika, še posebej ne v eni taki ustanovi, ne zasebnega, ampak javnega prava, ki bi jo za to bilo potrebno voditi transparentno in v skladu z nekimi funkcijami, pravili, ki pravzaprav veljajo za vse posredne, neposredne proračunske uporabnike, ker sam sem na neki način prepričan, da gre v tem primeru za deljenje odstopljenih sredstev, sredstev, ki se jih država ni odločila pobirati sama od teh iger na srečo, ampak se jih je odločila uporabiti na način, za katerega je ocenila, da je primeren in da na primeren način zadovoljuje primere socialne skupine, katere potrebe so drugačne in večje kot pa kakšnih drugih socialnih skupin. Za primerno ureditev tega področja je sama zakonska pobuda premalo in jaz sem tudi prepričan, da je že ob sedaj izraženi pripravljenosti, da se stvari spremenijo, modreje je mogoče počakati mesec ali dva na utemeljene zakonske spremembe. Ker pa smo danes pri tem poročilu in nas najbrž, da mora zanimata, na kakšen način so sredstva bila razdeljena. Jaz zdaj bi pa seveda tudi želel gospoda direktorja slišati po kakšnih kriterijih se komisija odloča. Jaz vidim, da se sklicuje to poročilo tudi na zapisnik usklajevalnega sestanka invalidskih organizacij, verjetno pa, da je treba pri razdeljevanju 22 milijonov in še nekaj, upoštevati predvsem strokovna merila. Pa me zanima ali to razdeljevanje poteka tudi na podlagi kakšnega točkovanja ali kako…

G. Jug: FIHO ima formalno vse pravilnike, tudi za razdeljevanje sredstev, vendar so ti pravilniki zelo komplicirani. Mislim, so tako komplicirani, da so praktično neuporabni, mislim ne neuporabni, ampak se jih v praksi ne da uporabiti, po kriteriju pa tako razdelani, da je to vprašanje in verjetno tudi Računsko sodišče, ki je bilo zdajle pri nas notri oziroma lansko leto, je to videlo in je pač reklo, da v roku treh let, je dalo rok treh let, da se pripravi en model oziroma eno metodologijo točnega, da se bo videlo kdo, zakaj denar dobi. To je pa zelo široko, ker so tudi subjektivno zapisane zadeve, pa malo objektivno…

Predsednica Črnak Meglič: Ampak, niste odgovoril na vprašanje, kako se delijo sredstva.

G. Jug: Res, ker tisti pravilnik je tako, praktično neuporaben, potem je pa tako kot je tamle napisano, invalidi se pač, imajo oni tudi v svojih pravilnikih notri, da se dobijo na usklajevanju. In seveda, ta usklajevanje poteka. To usklajevanje poteka v Izoli, to je res. Sedaj, lahko se tudi kje drugje. In verjetno tole, oni pravijo, da je to solidarnost in vzajemnost med njimi in tam se praktično nekako dogovori višina itn., in tisto takole je to med njimi zrihtano. Je pa res, da to kar je gospa Pečaričeva pa tudi vi sami, jaz pravim tako, na podlagi nekih objektivnih kriterijev je treba priti do rezultata in to je tisto kar je tudi Računsko sodišče reklo. To pomeni, da vsi tisti, ki kritizirajo ta sistem, imajo nekako prav, da ga je treba objektivizirati, da se bo točno vedelo kdo in zakaj pije. No, tako za hec.

Predsednica Črnak Meglič: Samo jaz bi vseeno opozorila, da dvakrat zaporedoma je ta odbor že sprejel sklep, da morate postaviti jasna pravila igre. Dve leti to ni bilo upoštevano.

G. Jug: Fundacija je že pred, ko je dobila Računsko sodišče notri, je strokovna služba fundacije že naročila metodologijo. Mi smo imeli, saj ne bom rekel, dr. Polajnar nam je izdelal to metodologijo, točkovno, za ocenjevanje programov govorim, da se točno ve koliko prenesejo in mi smo imeli to zadevo že pripravljeno tudi v fazi preizkusa, ker smo mislili vse tiste programe, ki so prišli skozi to metodologijo, preveriti in ko prideš do določenega števila točk, podeliš denar kolikor ga imaš in točno veš recimo kakšen denar ti prinese, nekaj to. Vendar na žalost moram reči, da iz subjektivnih razlogov, pa ne mojih, iz takih pač razlogov, ki vladajo v fundaciji, mi je bila ta zadeva zrušena. Enostavno se je ustavila. In ker nekateri ne dovolijo ocenjevanja in jaz pravim, ne vem, zakaj bi se bali mi nekega poštenega ocenjevanja, kar v končni fazi metodologija tudi pusti nekaj povsem subjektivnega odločanja, ker recimo invalidi se najboljše med seboj poznajo kdo je … Tako da ta metodologija je še zmeraj pri nas živa in zdrava, vendar tako, kaj jaz vem, ko rečejo filmarji tam v predalu se paca na svetu FIHA, tudi ni šlo skozi.

Ga. Oman: V bistvu sem hotela tole malo bolj natančno povedati kar je zdajle direktor FIHO, da v bistvu papirje imamo, sicer ne dajejo konkretnih rezultatov, imamo navodila za ocenjevanje programov, vendar se programi pri invalidskih organizacijah ocenjujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti. Nikakršnih točk in to. Med tem ko humanitarne organizacije sprejemajo metodologijo in tudi po metodologiji delamo že tri, štiri leta. Uradno pa ne spravimo skozi dokumente, da bi veljal za uporabo, ker pač na seji sveta je preglasovanje. In ker je gospod Boris Šuštaršič predsednik komisije za pripravo aktov, ki mora potrditi vsak akt, ki se predlaga svetu FIHO v obravnavo in potrditev.

Ga. Pečan: En konkreten predlog imamo. Poglejte, Računsko sodišče je zdaj že, mislim, da že tretjič, zaradi očitnega kršenja gospodarnega in smotrnega in ne vem kakšnega še ravnanja z javnimi sredstvi, zahtevalo in v enem primeru, v dveh primerih doseglo tudi razrešitev vodilnih ljudi v posameznih institucijah. Jaz mislim, da je skrajni čas, da ta odbor predlaga Računskemu sodišču, da takoj opravi ponovno revizijo, v bistvu kontrolno revizijo poslovanja FIHA v zvezi z navodili, ki jih je FIHU dalo. To, da je uprava, če lahko tako rečem, uprava FIHA pripravila sistem točkovanja, vrednotenja programov in potem na osnovi tega delitve sredstev, pa bom rekla, svet FIHA ni tega potrdil, pomeni da je treba, da Računsko sodišče zahteva ukrepe in ukrepi so zelo enostavni pravzaprav, samo to je treba zdaj, takoj, narediti in že enkrat uvesti red. Jaz mislim, da imamo Računsko sodišče, če bi se kdo zdaj spomnil, pa rekel, da mora to Komisija za preprečevanje korupcije narediti, se mi zdi, da je to nepotrebno zaradi tega, ker nima operativnih, bom rekla, sredstev, torej nima orodja za tako dejanje, med tem ko pa Računsko sodišče ga pa ima in zaradi tega je pač treba, tukaj seveda ne bo zahtevala razrešitev uprave Računsko sodišče, ampak razrešitev sveta. Moram pa reči, da to je tipičen primer prakse, ki po srbsko rečemo “kadija tuži kadija sudi”. Pa to je nemogoče. Ne more tisti, ki denar dobiva, biti v organu, ki denar deli. Pika. To ne more tako biti. In zaradi tega mislim, da je skrajni čas, da se pač nekaj, da se, ne nekaj, da se to naredi kar sem rekla. Računsko sodišče je po mojem edino, ki lahko tukaj spravi naprej, ker ne vem kdo drug bi še lahko bil… Mi imamo kot poslanci, kot Državni zbor pravico, mislim, da je enkrat ali dvakrat na leto po zakonu o Računskem sodišču, zahtevati od Računskega sodišča, da opravi nek nadzor, ki je prač oziroma neko revizijo, ki je nujno potrebna in jo potem Računsko sodišče tudi izven svojega letnega programa takoj izvede.

Ga. Pečarič: Jaz bi rada odgovorila na vprašanje, kako se ocenjuje v FIHU. FIHO ima en obrazec, na katerem piše: zelo dobro, dobro, zadovoljivo, nezadovoljivo. To se obkroži. Še nekaj sem pozabila, pet definicij. In iz tega gospodje in gospe dobijo razlike od, ne vem, 20 tisoč evrov do milijon 340 tisoč evrov. Kako iz tega dobijo ovrednotene programe, je neznanka. Sredstva se delijo (v Izoli, v Domu 2 topola,) kot sem jaz že dvakrat to fizično posnela s kamero in nihče (od institucij, politike in novinarjev ni reagirala) Za mene je nerazumljivo v tej državi. Štirje varnostniki so bili najeti, da so preprečili meni vstop. Poleg mene sta bila novinarja POP TV in RTV Slovenija. Žal, obe medijski hiši teh posnetkov nista objavili. Kot sem rekla, žalostno je, da moram jaz tukaj govoriti v bran direktorja FIHA, ko pač se drugi vedo, Uršič (direktor Direktorata za invalide) od gospoda Školča, ki ve za vse to. Jaz upam, da si želim, da boste končno imeli toliko poguma, da boste šli v to smer, a pot ne bo lahka.

Vito Rožej: Verjamem, da ta pot ne bo lahka, jaz v svoji, sicer kratki karieri parlamentarca, še nisem doživel takega odziva kot pa pač na tiskovni konferenci, na kateri sem komentiral mnenje protikorupcijske komisije o nezdružljivosti funkcij, bil pač deležen telefonskih klicev, ki jih sam nisem ravno žel in sem to tudi jasno dal vedeti, zato so hvala bogu prenehali, si pa predstavljam, da so kakšni drugi ljudje manj odločni pri pritiskanju rdečega guma, ko je treba klice od neželenih klicateljev sprejemati, ampak nič hudega, sem pa tudi razumel, da je bilo moje dejanje sprejeto s precejšnjim začudenjem, z druge strani, češ, da kako pa lahko kdo meni telefon meče dol. Tisto, s čimer se mi danes ukvarjamo je pač poročilo FIHA in sedaj s slišanim lahko zaključimo, da se dve tretjini od teh nekaj čez 20 milijonov javnih sredstev trošijo nezakonito. Tretjina, kjer gre za humanitarne organizacije se troši zakonito, ker so pač njihovi programi točkovani, so stvarni, je delitev bolj objektivna in za ta tel smo lahko prepričani, da je denar porabljen smotrno oziroma, da so vsaj koraki pri sprejemanju delitve tega denarja pravilni, za dve tretjini teh sredstev pa ne. Glede na to, da je direktor povedal, da ima še vedno nepripravljena merila točkovanja, ki bi zadovoljile tudi računsko sodišče najbrž da, upam pri tej oceni transparentnosti postopkov delitve javnega denarja, bi pravzaprav vprašal predsednika Sveta FIHA, gospod Kranjca, zakaj pa na Svetu FIHA ta točkovanja, ta merila niso bila sprejeta oziroma kako se mislite v bodoče truditi za to, da bo prej kot v treh letih Računsko sodišče izdalo pozitivni sklep glede načina delitve teh javnih sredstev. Hvala v naprej za odgovor. …Najbrž se Računskemu sodišču verjame, vsaj jaz mu verjamem pa, da vi bolje poznate to konkretno področje pa, da imate vi prav, Računsko sodišče pa pač ne. Jaz ne trdim, da denar ni porabljen smotrno, najbrž da je, vsaj večina, ne morem pa z gotovostjo trditi in me mora kot funkcionarja skrbeti, kadar Računsko sodišče reče tako stvar za pač nekaj 15 milijonov evrov proračunskega denarja. Verjemite mi, da se v tej in v ostalih parlamentarnih dvoranah za mnogo manjše zneske davkoplačevalskega denarja mnogo bolj debatiramo, parlamentiramo, si zamerimo, se deremo eden na drugega in še kaj drugega, kar je seveda prav, saj ljudje to od nas pričakujejo in prav je, da je temu tako. Me skrbi, da pri debatah, ki smo jih sedaj imeli o namenski porabi denarja iz fundacije je bilo vedno z začudenjem sprejeto s strani predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, da se Računsko sodišče vsako leto ukvarja s to fundacijo. Seveda, saj se z Ministrstvom za delo, družine in socialne zadeve ravno tako pa z ostalimi proračunskimi uporabniki tudi, saj ni s tem nič narobe, a razen, če seveda nekdo misli, da ta sredstva niso javna sredstva. Tukaj pa seveda razkorak v mnenjih tolikšen, da težko pridemo na skupno točko sploh, to so pa sedaj že širše debate kot samo ta današnja točka dnevnega reda.

Predsednica Črnak Meglič: Jaz bi predlagala tri sklepe. In sicer: “Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil s poročilom o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2009.” Drugi sklep, ki ga predlagam je, sklep, ki ga je predlagal gospod Križman: “Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi, da v čim krajšem času pripravi enotni Zakon o delovanju Fundacije zasebnega in javnega prava.”
In nekoliko modificiran predlog sklepa, ki ga je predlagala gospa Pečan: »Odbor predlaga Računskemu sodišču, da čim prej prične pregled uresničevanja popravljalnih ukrepov na FIHO v skladu z zaključnim poročilom Računskega sodišča iz leta 2009 in v skladu s terminskim planom in opravi izredno revizijo poslovanja« .
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.
Drugi sklep je sklep gospoda Križmana, skratka, da se pripravi enoten zakon.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In še tretji sklep o Računskem sodišču.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
81 x komentirano