Tajvan – druga kitajska republika in prva z demokracijo?
Tajvan z uradnim imenom Republika Kitajska je lahko zgodba o uspehu. Otoška država s približno 22imi milijoni prebivalcev ob vzhodni obali Azije ni splošno mednarodno priznana. Priznala je ni tudi Evropska unija, čeprav je 27erica trenutno največja vlagateljica v tajvansko hitro rastoče gospodarstvo. Največja grožnja Tajvancem je danes še vedno milijonska Kitajska, ki ima vzdolž tajvanske ožine proti otoku Formoza nameščen ve kot tisoč raket. Premirje je krhko in vsak nadaljnji korak Tajvana za neodvisnost bi lahko otočane preprosto zbrisal z zemljevida sveta. “Kitajska je naša največja grožnja.
Tam čez imajo vzdolž obale še vedno najmanj tisoč raket uperjenih proti nam. Delamo vse, da ohranimo “status quo” in varnost prebivalcev ,” nam je prejšnji teden v veliki pisarni tajvanske vlade zavzeto pripovedoval namestnik zunanjega ministra. Tajvan je de facto nastal leta 19949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čanga Kajška umaknili pred komunisti na otok Formoza. Pred dvema letoma so med prestolnico Tajpej in kitajskimi mesti odprli prve redne letalske povezave, okrepilo se je gospodarsko sodelovanje, vendar na politični ravni dialoga še ni. Na hitro situacija na drugem koncu sveta spominja na odnose med Kosovom in Srbijo, pa vendar je slika povsem drugačna. Tajvan je ena najbolj miroljubnih držav, v mestih ni organiziranega kriminala, Tajvanci so zaupljivi in skoraj pretirano prijazni. Otok je posejan z znanstveno raziskovalnimi parki, izjemno močen je v razvoju in izvozu tehnologije, čipov, LCD ekranov, celic za solarno ogrevanje. Sever in jug povezuje hitra železnica, tako da je mogoče z enega konca otoka drugega doseči v komaj dobrih dveh urah. Gospodarska rast je skoraj 9 odstotna, brezposelnih je komaj 5 odstotkov ljudi, mladi imajo vse več priložnosti za potovanja v tujino, s koncem leta pa celo ne bodo več rabili vizumov za potovanja v države schengenskega območja.
Državljani 24ih članic Evropske unije, med njimi Slovenije, že danes ne rabijo več vizumov za potovanja na Tajvan. Obiskali smo center za izdajo osebnih dokumentov. V potne liste so pred kratkim vgradili elektronski čip, vendar so v primerjavi z Evropo tajvanski dokumenti manj varni. Potne liste lahko v imenu naročnikov zaprosijo kar potovalne agencije ali sorodniki, prstni odtisi niso v skladu s kitajsko tradicijo. Na otoku nimajo skrbi z ilegalnimi migracijami, trgovino z ljudmi ali blagom. V zadnjih letih po otoplitvi odnosov med Tajvanom in Kitajsko sicer otok obišče vse več Kitajcev, vendar še vedno le v organiziranih skupinah. Turizem se razvija le počasi, saj otok, velik za dve Sloveniji, in zaradi visokega gorovja poseljen le na zahodni obali ne more ponujati veliko. Še najbolj pa skrbi odmrznitev moratorija na smrtno kazen, v zvezi s čimer je Evropa Tajvan že večkrat resno kritizirala. Tajvanske oblasti se sicer z možnostjo odprave usmrtitev spet pospešeno ukvarjajo, a Tajvancem je to povečini še vedno najboljše zadoščenje za dosego pravice. In ne zdi se, da bi bilo v bližnji prihodnosti mogoče pričakovati spremembe. Neverjetno število univerz na vsem otoku priča, da se družba hitro razvija.
Mladi imajo dobre pogoje za dokončanje študija in mnogim to tudi uspe. Velik preboj v odnosih s Kitajsko pa bo nedvomno kmalu sklenjen sporazum o trgovinskem sodelovanju, ki bo močno okrepil predvsem gospodarske odnose. Na politični ravni tega še ni mogoče pričakovati. In čeprav so Tajvanci do leta 1991 razglašali tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, te od leta 1949 niso več nadzorovali. In zdaj glasno tudi ne razmišljajo več o nadaljnjih korakih za neodvisnost, saj večina podpira trenutni status quo, ki ohranja mir in stabilnost na obeh straneh tajvanske nižine. Po odpravi vizumov za Tajvan do konca tega leta bo morala Evropska unija pozorno spremljati razvoj odnosov med Kitajsko in Tajvanom, saj bosta od dialoga med prestolnicama močno odvisna mir in stabilnost celotne azijske celine.
Tanja Fajon