Vest

Prejšnji petek je v prostorih Kiberpipe v Ljubljani potekal prvi virtualni državljanski forum na temo interneta, prostega pretoka informacij po spletu, avtorskih pravic, zasebnosti in nadzora na spletu ter ostalih sorodnih tem. Medtem ko je z evro-poslanko Tanjo Fajon pogovor potekal v živo, je bil Christian Engstrom, predstavnik Zelenih in Švedske piratske stranke bil povezan preko skajpa. Pereča debata je potekala v angleškem jeziku, zato vam dodajamo kratek povzetek razprave, ki smo jo posneli.

Gre za prvi državljanski forum on-line, ki je organiziran s strani Evropskega parlamenta. Enkraten dogodek vključuje tako občinstvo v Ljubljani, Mariboru in v Stockholmu, kot tudi občinstvo v virtualni klepetalnici.
Tanja Fajon in Christian Engstrom izmenjata pozdrave in par vljudnostnih fraz.
Christian na kratko predstavi kako ga je poklicna pot vodila od programerja, preko open source gibanja, piratske stranke, do evropskega politika.
Tanja pojasni da je neomejen dostop do internetnih vsebin in informacij prava pot in ob enem pove, da je slaba stran tega kredibilnost informacij, ki jih najdemo na spletu.
Christian nato pojasnjuje, da obstaja poglavitni spor pri tej tematiki, na eni strani med zagovarjanjem svoboščin, pravice do zasebnosti in neomejenega dostopa do informacij ter na drugi strani zagovarjanja avtorskih pravic (copyright-a), kot so trenutno uzakonjene. Christian v tem sporu zagovarja osnovne svoboščine na katerih bazira tudi sama inštitucija Evropske Unije in pravi, da če so določeni poslovni subjekti v navzkrižju s temi pravicami, je najbolje da se reformirajo.
Tanja zagovarja vzpostavitev nadzora nad internetom, ki bi preprečil nelegalno uporabo le tega, kot so otroška pornografija, spletni kriminal in kraja patentov. Prav tako pravi, da je potrebno zagotoviti preprečevanje zlorab osebnih podatkov in kaznovanje zlorabnežev.
Christian se ne strinja, saj je, po njegovem, ena največjih nevarnosti, to, da se internetnim ponudnikom pripisuje vloga in odgovornost policije, kar pa se ne sme zgoditi, saj so ponudniki zadolženi predvsem za zagotovitev infrastrukture. Spletne ponudnike primerja z telefonskimi ponudniki, ki niso odgovorni za to kar se ljudje pogovarjajo po telefonu, niti ne iščejo in ne filtrirajo komunikacije med posamezniki.
Tanja je mnenja da bi morali zaščititi tako otroke, kot avtorje pred ilegalnimi vsebinami in tovrstnimi akcijami, kar bi dolgoročno zagotovilo pozitivno atmosfero.
Za Christiana je na tej točki problem v tem, da se takšna “zloraba” običajno vrši med dvema posameznikoma, in da je edino možno preprečevanje takšne zlorabe poseg v svoboščino zasebnosti komunikacije. Večji problem od teh zlorab vidi Christian v tem kar počnejo države, ko zahtevajo od spletnih ponudnikov shranjevanje podatkov za poznejše preiskovanje policije in korporacij.
Tanja se zavzema za vzpostavitev poslovnih modelov, ki bi javnosti dovolili dostop do kulturnih vsebin, ki bi zagotovile “pravično” redistribucijo avtorjem teh vsebin. Najboljša rešitev, bi po njenem bila, da bi se vzpostavilo neko splošno merilo po katerem bi spletni ponudniki določen del dobička namenjali avtorjem.
Christian je mnenja da politiki nebi smeli izumljati poslovne modele za poslovneže. Ločuje kriminal kraje od kršenja avtorskih pravic, ki bi, po njegovem mnenju, nujno potrebovale zakonodajno prilagoditev. Pojasni, da je tovrstna kršitev v porasti eksponentno povsod že zadnjih 10 let kljub vsej kontra-propagandi, tako, da preprečevanje kršenja avtorskih pravic preprosto ne deluje v realnosti. Zato je mnenja, da je treba na novo definirati avtorsko zakonodajo da bo bolj prilagojena sami realnosti. Zagovarja skupno enotno avtorstvo “copyright” za vso Evropo, vendar preden bi sploh začeli z vzpostavljanjem nove avtorske zakonodaje, bi se morali dogovoriti za splošne usmeritve in osnovno poslanstvo samega “copyright-a” v sodobni družbi. Po njegovem mnenju gre vsaka sprememba v zadnjih dvajsetih letih na tem področju žal v napačno smer. Optimistično sicer Christian vztraja, da če bi nam uspelo poenotiti trg, nas čaka sijajna prihodnost.

Z Christianom Engstromom smo pred samim začetkom foruma naredili tudi kratek intervju.

Na vprašanje ali naj se internet regulira, Christjan odgovarja, da nič več, kot se na splošno regulira družba, se pravi z zagotavljanjem vseh osnovnih človekovih in demokratičnih pravic. Internet naj bi po njegovem imel enak status kot telefon, iz česar sledi, da tako policija kot korporativna podjetja ne bi smeli prosto slediti uporabnikom brez nalogov sodišč.
Glede avtorskih pravic je Christian mnenja, da nujno potrebujemo reformirati avtorsko zakonodajo, saj je le ta v principu bila razumljena za poslovanje med podjetji.
Dostop do interneta vidi kot osnovno pravico, v katero državne zakonodaje in inštitucije ne bi smeli posredovati, kar pa se dostikrat krši.
Ker je Evropska Unija osnovana na svoboščinah, zagovarja Christian stališče, da ko je pod vprašanjem ravnovesje med svobodo in varnostjo na netu, naj EU v prvi vrsti varuje svobodo. V skladu s tem zagovarja prosti pretok informacij, vsak naj ima pravico do zasebnosti in zasebnega virtualnega komuniciranja, vsak naj ima tudi pravico objaviti načelno kontradiktorna mnenja. Obžaluje sicer, da se v EU stvari premikajo ravno v obratno smer.
Sledenje downloadanju in izmenjavanju avtorskega materiala po Christianovem mnenju krši pravico zasebnosti, saj je edini način da se to poskuša preprečiti ravno sledenje zasebnim komunikacijam, kar pa je osnovna človekova svoboščina. V tem vidi tudi bistvo problema, ki se pojavlja v EU, in je spodbujen, po njegovem mnenju, s strani gospodarskih subjektov, ki skušajo vplivati na evropske politike. Glede na izsledke desetletne raziskave, ki jo navaja, naj bi se prihodki iz glasbe konstantno višali v skladu z višanjem življenjskega standarda, med tem, ko naj bi izgubljala prihodke le založniška podjetja in na splošno glasbeni posredniki in ne glasbeniki sami. Tako pravi da naj bi bila spletna izmenjava glasbe, kot tudi ostale kulture, absolutno dobrodošla za vse: izvajalce in uporabnike, razen seveda za posrednike, ki so zaostali v spletni evoluciji in sedaj skušajo ugrabiti našo prihodnost in jo stisniti v svoj zastareli poslovni koncept.
Razumljivo je, po Christianovem mnenju, da se razni kulturniki upirajo novim in morda drastičnim spremembam, ki jih uvaja internet, vendar ta strah ne sme škodovati celotni družbi. Tako je najbolje, da se ti kulturniki prilagodijo novi “internetni” realnosti in ki jim omogoča fantastične nove možnosti.