20. november, 2010 | Dr. Janez Kolenc

Avtoritarne poteze v slovenski politični kulturi

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Eden najboljših profesorjev ljubljanske univerze prof. dr. Stane Južnič je nekje takole zapisal: “Ni še posebej v politiki tako zelo pomembno in odločujoče, kaj je v resnici res, veliko bolj pomembno in odločujoče je, kaj ljudje menijo, da je res, kar verjamejo, kar kot svoja stališča uveljavljajo, za kar so se celo pripravljeni žrtvovati.” Za kaj smo se pripravljeni ljudje žrtvovati v Sloveniji ? Analiza delovanja nekaterih agentov politične socializacije kaže, da se je na Slovenskem ohranila in prevladuje tradicionalna politična kultura za katero so značilne osebnostne, socialne, politične in narodne značajske poteze in vrednotne orientacije:

- Ozke lojalnosti,

- Patriarhalnosti,

- Uniformnosti,

- Konservativnosti in

- Avtoritarnosti.

Ljudje ustvarjamo svojo zgodovino tudi na Slovenskem, vendar ne poljubno, pač pa znotraj okoliščin, na katere smo naleteli. Samo pospešen razvoj ustanov specializiranih argumentacij, najbolj seveda pravnih, znanstvenih in vzgojno-izobraževalnih, lahko pripomore k ustrezni diferenciaciji vrednotnih sfer (kulturne, politične, gospodarske, in socialne), ko bodo te sfere dosegle tisto stopnjo avtonomije, da bo možno realna družbena in politična nasprotja reševati na razumen način - bodi si na ravni družbenih skupin, bodi si države, bodi si v okvirih mednarodne skupnosti.

Glede na obče razvojne značilnosti, ki jih lahko vsak vešč raziskovalec analizira med objektivnimi in socialnimi dejavniki politične kulture, je zlahka ugotoviti, da bodo v politični kulturi na Slovenskem izginjale nekatere dosedanje poteze, kot so npr. patriarhalne in konservativne in se še naprej ohranjale druge poteze, kot je npr. uniformnost nasproti drugačnosti in alternativnosti. Fragmentiranost slovenske družbe oz. politične subkulture bodo obstajale še naprej, krepile pa se bodo predvsem nekatere moderne, avtoritarne značilnosti v slovenski politični kulturi.

Poglejmo si nekatere prvine avtoritarnega karakterja, ki se bodo krepile v politični kulturi Slovencev. Naraščali bodo depersonalizirani in atomizirani socialni odnosi in uspevale bodo vrednotne orientacije k socialni neenakosti in neenakopravnosti. Krepile se bodo stereotipne emocionalne in moralne orientacije do političnih in nepolitičnih objektov in bodo zato še naprej dominirala kolektivna stališča nad osebnimi. Razprostranjene bodo orientacije ozke lojalnosti, kjer se bo nadaljevalo zapiranje v ožja družinska in lokalna okolja in ohranjala ravnodušnost in indiferentnost do širšega družbenega okolja, do vsega oddaljenega, neznanega, drugega in drugačnega. Še bolj se bodo razprostranili hierarahični in prisilni odnosi med starši in otroki in se še bolj vzpodbujale egocentrične oblike delovanja in nekooperativnost. Zaradi nerazvite intersubjektivnosti bosta naraščala samovoljnost in občutek socialne ogroženosti namesto solidarnosti, povečeval se bo intra- in intergeneracijski prepad in preraščal v spopad. Naraščala bosta ksenofobija, antiintelektualizem, pa tudi demagoško obravnavanje javnosti in zatiranje kritičnih in samostojnih stališč ne bodo redke socialne in politične prakse, ki jih bomo vsak dan znova zaužili preko tiskanih in elektronskih medijev vseh vrst in vsestranskega dometa.

Povečalo se bo socialno in politično združevanje istomislečih in se bo še naprej odrekala subjektivnost in iniciativnost posameznikom. Intersubjektivnost kot osnovo socialnosti bo nadomeščal odnos vodja-množica, razširjalo se bo liderstvo, žrtvovali se bodo cilji posameznikov na račun kolektivnih ciljev, povečeval se bo občutek družbene nemoči pred državno oblastjo, teptale se bodo osnovne državljanske pravice in svoboščine. Nastal bo močan sloj velepodjetnikov in finančnih špekulantov, kjer bo pri zaslužkih prednjačila industrija zabave. Naraščal bo vpliv aristokracije in duhovščine, pojavljali se bodo deklasirani in bankrotirani sloji, le močan sloj veleposestnikov bo v slovenski socialni strukturi manjkal, da bi se oblikoval trši avtoritarni karakter, ki ga poznamo iz obdobja med obema vojnama.

Modernost politične kulture na Slovenskem se bo najbolj verjetno izražala tudi v naslednjih potezah: v občutku premoči “mladih nad starimi”, v oboževanju in sakralizaciji oblasti in denarja. Krepilo se bo zaničevanje liberalnih in emancipatornih političnih tradicij in se bo vse bolj uveljavljal korporativni način političnega organiziranja, se krepilo politično etiketiranje nasprotnikov ter jih s tem znova spreminjalo v sovražnike.

Če se bodo bolj krepile avtoritarne poteze v politični kulturi, kot pa nekatere druge, ki sem jih analiziral drugje, je pričakovati tudi bolj negativne smeri razvoja. Možno je pričakovati izgubo strateških političnih orientacij in strateškega delovanja na mikro, mezo in makro ravni socialnega in političnega sistema, nadejamo se lahko paraliziranega parlamentarnega političnega življenja, nasilnega vzpostavljanja socialnega miru oz. zatiranja socialnega in političnega boja, morda celo suspenzijo večstrankarskega političnega sistema, ki bi se lahko zgodila npr. z uvedbo nekakšne “tehnične” vlade.

Nekatere značilnosti politične kulture na Slovenskem, kot npr. hitre spremembe politične oblasti, izgubljanje avtoritete državnih ustanov, nezaupanje v ustanove političnega sistema, naraščanje moči politične in državne birokracije, naraščanje moči političnih elit, ideološko prekrivanje realnih ekonomskih in socialnih razmerij in interesov, preziranje družbene znanosti, uživanje v politični oblasti, so tiste avtoritarne poteze v politični kulturi na Slovenskem, ki hitrejšo demokratizacijo, konsolidacijo in stabilizacijo družbenega in političnega življenja ovirajo že sedaj. Vojščaške oziroma avtoritarne poteze v politični kulturi predstavljajo grožnjo demokratičnemu političnemu sistemu, najbolj pa seveda škodijo življenju ogoroženih in alternativnih socialnih skupin, katerih obstoj in delovanje je v vsaki družbi največja preizkušnja za obstoj demokracije.

Sicer pa iznajditelj pojma politična kultura Gabriel Almond pravi, da je za razvoj demokracije potreben nastanek mešanih kulturnih prvin, ki značilno zaznamujejo tudi slovenski nacionalni značaj. Namreč, če se Slovenija po čem razlikuje od drugih držav, potem se najbolj razlikuje prav po prepletu različnih kulturnih vplivov na relativno majhnem državnem ozemlju. Na Slovenskem se na različne načine prepletajo in zapletajo slovanske, germanske, romanske, anglosaksonske in še katere kulturne prvine, ki ustvarjajo možnost za ohranjanje pluralnih kulturnih vzorcev tudi v politiki. Upajmo, da bo ta objektivna okoliščina v prihodnosti prevladala in se nam ne bo potrebno spopadati z novim avtoritarizmom na Slovenskem.

Dr. Janez Kolenc

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
4 x komentirano
  • Betakaroten je rekel/-la:

    Kr neki, najprej se naj slovenci naučijo ločevati med liberalizmom (ki ga tukaj imenujejo neoliberalizem) in liberalnim marksizmom.

  • konec je rekel/-la:

    če to velja je pa res patološko bolano in čudno , da slovenceljni volijo predvsem zveinske in komunajzerske kurčane ali zorangutangovće……….
    kako si to razlaga ta stane….., jaz mislim , da je ta tipičen ljubljaski doktor bedarije……….ki mora občasno skočiti na pomoč rdečim svinjam, ki so mu poskrbele “delo”…..

  • konec je rekel/-la:

    ampak glede na vse bedarije , ki jih piše ta rdeči ritoliznik z univ. diplomo je jasno zakaj piše, kako piše in za koga piše….to je samo PR za balkanske vrednote rdečih svinj…….predsodki v vsakem stavku, nestrpnost v vsakem odstavku, na KONCU pa le tipičen ideološko sovražen komentar tipičnega ljubljanskega bedaka, ki mu je kurčanova partija poskrbela delo na univerzi…….ampak, da bo smeha dovolj, sem prepričan, da je prepričan, da ko pogleda v ogledalo ne vidi rdečo svinjo ampak (kao balkanskega) LIBERALCA…..ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha,

  • Helena je rekel/-la:

    Konec, si lahko še bolj primitiven? Cel kup stavkov s katerimi kažeš svoj intelektualni nivo. Kritičen se da biti tudi na drugačen način. Pa nehajte že enkrat s to komunistično preganjavico. Komunizma že zdavnaj ni več, bivši člani partije so se precej enakomerno porazdelili po vseh trenutno obstoječih političnih strankah in čas bi že bil da se nehamo zmerjati s komunisti na eni in domobranci na drugi strani.