29. november, 2010 | Dr. Janez Kolenc

Sistem množičnih komunikacij in razumevanje družbene resničnosti

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Moj predlog državljanom pred prihajajočim referendumom o zakonu o RTV Slovenije je, da si zakon preberejo, si ustvarijo svoje mnenje in ga potem aktivno izrazijo z udeležbo na referendumu. Le tako bodo izrazili voljo suverena do tega, kakšne organizacijske oblike javne televizije si želijo, te pa se bodo potem izrazile tudi v vsebinah, ki jih bomo deležni preko tega vplivnega simbolnega medija medsebojne izmenjave. Po naravi stvari je takšen medij v sodobni družbi neodvisen od politične oblasti. Če hočemo, da bo Grimsov zakon umaknjen z dnevnega reda in bo končno pristal na smetišču zgodovine, potem se je potrebno tega lotiti angažirano. Povsem pa se moramo zavedati, da vse le ni odvisno od nas, saj so tisti, ki imajo večjo moč in vpliv tudi pri koritu odločitev. Tako moramo tudi ob referendumu sami izbirati med sporočili, ki nam bodo o televiziji predvajana preko televizijskega ekrana, saj so televizija in drugi množični mediji četrta veja oblasti.

V sodobni družbi je družbena konstrukcija resničnosti posredovana preko simboličnih medijev medsebojne izmenjave, tiskanih medijev, radia, televizije, interneta….To je model komuniciranja, ki je postal del našega vsakdanjega življenja in zato bolj ali manj nevprašljiv.

Model takšnega komuniciranja je Parsons izpostavil na primeru denarja kot sredstva medsebojne izmenjave. Medij, ki razumevanje sporočil dviga nad običajno raven je “jezik” Jezik je specializiran medij, skozi katerega se sproži proces razumevanja nenavadnega oz. nevsakdanjega, kar je osnova za nadaljnje komuniciranje.

Parsons pozna tri vrste medijev:

a) face-to-face medije neposrednega komuniciranja (npr. govor)

b) razširjeni medije oz. medije posrednega komuniciranja (npr. pisava)

c) simbolične medije medsebojne izmenjave, v katerih se cilji komuniciranja izpolnijo na poseben način. Mediji te vrste so: denar, oblast, vpliv in “vrednotne sodbe” (ang. value commitments)

Med simbolične medije uvršča Parsons tudi “resnico”, ki je medij znanstvenega sistema in “ljubezen”, ki je medij medčloveških intimnih odnosov.

Simbolični mediji razvijajo sisteme znakov, besed, podob, slik ipd., ki so splošno razumljivi in uporabni. V dobi grške klasike so imele takšno vlogo besedne kode kot npr. nomos, aletheia, philia itd… Naloga teh središčnih medijev določene kulture je, da ustvarjajo pogoje
za to, da neverjetno postaja verjetno. Od iznajdbe tiska leta 1550 naprej so se tiskana sporočila dvignila nad moralično-pravno osnovo medsebojnega razumevanja oz. nad načela naravnega prava v medsebojnem komuniciranju. Uporabljati smo začeli različne komunikacijske poti za uveljavljanje svojih pravic: od državnega raison d’etre, vojaške in upravne hierarhije, preko javnega izpovedovanja osebnih čustvovanj npr. v knjigah, pisanja zakonov, do medsebojnega komuniciranja v obliki osebnih pisem itd. itd…Tako so se razvili raznovrstni funkcionalni sistemi, in šele ti so omogočili relativno stalen družbeni red in s tem prehod v stanje moderne družbe. Moderna kultura je bila s temi spremembami na področju komunikacijske tehnologije postavljena pred povsem nove izzive. Potrebno je bilo institucionalizirati novonastale odnose, da bi tako zavrli vsakršno samovoljo.

V sodobni “množični družbi oz. kulturi” se kažejo družbene posledice učinkov množičnih medijev v tem, da se pod vplivom tiska, filma, radia, televizije itd. oblikujejo raznovrstna obnašanja.prebivalstva. Pomembne spremembe, ki so se v modernih družbah dogodile pod vplivom množičnih medijev pa se ne kažejo kar na prvi pogled. Kajti, družba je vedno diferenciran sistem, ki ne sestoji preprosto samo iz velikega števila posameznih delovanj, temveč tvori tudi delne sisteme in podsisteme-podsistemov, pri čemer se družbeno relevantno obnašanje lahko doseže le preko teh sistemov in podsistemov - kot npr. družine, politike, gospodarstva, prava, zdravstva, izobraževanja itd. - v smislu da je družbeno relevantno tisto obnašanje, ki nudi učinkovito rešitev danega problema.

Poudarjam, da želja oz. potreba po izoblikovanju teorije o družbi že sama nakazuje, da gre za zelo neuravnotežen družbeni razvoj. Tako se na nekaterih področjih neverjetno oz. teorija oblikuje že kar z rutino in je na teh področjih ustvarjena možnost zelo enostavnega tehničnega vodenja oz. krmiljenja kompleksnih sistemov, ki pa v svojih bazičnih procesih vendarle še vedno temeljijo na načelih svobodnega individualnega odločanja. Tu mislim predvsem na računalniško vodene sisteme kot so, danes že: robotizacija v tovarnah, avtomatizacija letalski in železniškega prometa itd.. Z razvojem elektronske industrije in informacijsko-komunikacijske tehnologije pa se je krmiljenje kompleksnih sitemov razširilo že skoraj na vsa področja družbe. Na drugih področjih pa razvoj stagnira, ker sama niso usposobljena za prehod k neverjetnosti in jih pri tem ovirajo že enostavnejši interakcijski sistemi neke družbe.

Politika je področje na katerem razvoj stagnira v smislu tehničnega krmiljenja komplesknih sistemov. Ljudi se ne da enostavno računalniško programirati. Zato je vpliv oz. učinkovanje tehničnega napredka na posamezna funkcionalna področja družbe in njihove simbolične medije različen. Z razvojem množičnih medijev in vpliva tehničnega napredka na ta razvoj so se namreč povečale tako možnosti manipulacije kot artikulacije interesov.

To velja predvsem tedaj, ko množični mediji postanejo neodvisen činitelj pri vzgoji in izobraževanju in razširijo svoj vpliv tudi na osebnostno oblikovanje posameznikov. Postanejo celo osnovno sredstvo popularizacije idej in znanja in ustvarjalci javnega mnenja.
Možnost manipulacije skozi množične medije se vsak dan povečuje v smislu oblikovanja nekakšne “kulture oddajanja” (nem. Sendekultur) ne pa tudi sprejemanja sporočil. Svoj vpliv na množice bi danes vsakdo rad uveljavil preko množičnih medijev, saj je učinkovitost razširjanja in sporočanja vsakovrstnih idej največja prav preko televizije in radia.

Arnold Gehlen je na primeru ZDA postavil domnevo o možnosti manipulacije skozi množične medije tako, da se celo moralni imperativ nekega obdobja v družbi oblikuje predvsem skozi njihovo delovanje. Tako nastaja situacija ko ‘neodvisno javno mnenje’ deluje koruptivno celo na organe oblasti in nastane paradoksalna situacija v kateri ‘morala kvari oblast’. Ne dopustimo, da se kaj tekega zgodi tudi pri nas.

Dr. Janez Kolenc

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
5 x komentirano
  • binebone je rekel/-la:

    Folk se sploh zavedate kaj se po EU trenutno dogaja?
    Vi sadite rožice.

    Citizens of Europe Rage Against the Machine

    Monday, 29 November 2010 10:29

    ‘The international bankster machine seeking to colonize Western nations through debt is now meeting resistance from Greece, to France, to Ireland, to Italy, to Spain, to Portugal, and to the U.K.

    These new protests in Ireland and Italy follow a crippling 2-week strike in France where citizens took over fuel refineries and other vital infrastructure, more strikes in Greece which took over the Acropolis, and a massive student protest in the UK that caused physical damage to government buildings. All of these protests were sparked by governments reducing benefits or increasing fees and taxes on a population that had little to do with the private gambling of banks.

    These European protests are intensifying as the international bankers move to collect their “pound of flesh” through austerity and sale of public assets. As Europeans are becoming acutely aware of the dubious plan to loot them and the anger at their corrupt elected officials for bowing to banks has reached a boiling point. In all cases the governments are enforcing austerity measures on the people after the private banks over-leveraged themselves to the breaking point, threatening to bring down entire nations.’

    Read more: Citizens of Europe Rage Against the Machine

  • Forestina je rekel/-la:

    Ma brigajo me ti vaši referendumi. Naj si ga Grims v rit zatakne. Če pa ne znate z grimsarno drugače ravnat kot z referendumi vas pa tud en K gleda.

  • Nenad je rekel/-la:

    Zakaj plačujemo politike, če moramo mi preštudirati zakon?

  • Janez je rekel/-la:

    Zakon je treba prebrati zato, da ne bomo nasedali politikom in drugim kričačem, ki nas prepričujejo v ZA ali PROTI. Sami si moramo ustvariti mnenje in se odločiti. Jaz sem ZA, ker zakon prinaša več možnosti, da bom vplival na program RTV. Kot primer naj navedem, da sem enkrat že dosegel, s telefonskim klicem, da so umaknili lokalni program in znova vzpostavili TV Koper, ko sem gledal TV Poper. Politiki pa naj si prst vtaknejo nekam…