30. november, 2010 | Vest

O 25. Sociološkem srečanju z naslovom »Družba, kriza, razvoj«

Sekcija »Spol in družba« je organizirala okroglo mizo o empiričnem raziskovanju družin in družinskega življenja v Sloveniji.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Na 25. Sociološkem srečanju z naslovom »Družba, kriza, razvoj«, ki je pred dobrim tednom potekalo v Portorožu, je sekcija »Spol in družba« organizirala okroglo mizo o empiričnem raziskovanju družin in družinskega življenja v Sloveniji.
V zadnjih nekaj letih je bilo namreč opravljenih kar nekaj empiričnih raziskav o družinskem življenju v Sloveniji, vendar rezultati teh raziskav niso nujno dosegli širše javnosti. Zato je bilo letošnje sociološko srečanje priložnost, da na enem mestu predstavimo te rezultate in vzpodbudimo širšo kvalificirano diskusijo o tej pomembni problematiki.
Na okrogli mizi so bili predstavljeni rezultati raziskav o pojavu novega očetovstva, o vpliv zaposlitve na družinske odločitve in družinsko življenje, o socialnih in družinskih kontekstih življenja gejev in lezbijk in o vplivu interneta na družinsko življenje.

Dr. Alenka Švab in dr. Živa Humer sta predstavili rezultate dveh empiričnih raziskav o novem očetovstvu. Raziskave kažejo, da v Sloveniji prevladujeta dva modela očetovstva. Prvi je tako imenovani komplementarni model, ki temelji na tradicionalni delitvi dela s pasivno vpletenostjo očetov, vendar ne vključuje tradicionalne predstave o očetu kot materialnem preskrbovalcu družine. Drugi model očetovstva je tako imenovani podporni model, ki predstavlja bolj aktivno udeležbo očetov v družinskem delu in razumevanje materinstva kot primarne starševske vloge. Novo očetovstvo je v Sloveniji novo v tem, da je bistveno drugačno od tradicionalne predstave očetovstva kot distancirane starševske vloge. Vendar pa se zdi, da se spremembe pojavljajo predvsem na ravni očetovske identitete in s tem povezanih vrednot ter precej manj na ravni praks aktivnega očetovanja.

Dr. Roman Kuhar je predstavil nekaj rezultatov in ugotovitev dvoletnega raziskovalnega projekta o socialnih in družinskih kontekstih življenja istospolno usmerjenih posameznikov in posameznic v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da homoseksualnost v Sloveniji pogosto ostaja »družinska skrivnost«. Ko se posameznik v povprečju pri 21-ih ali 22-ih letih starosti razkrije v družini, starši sprejmejo novo informacijo, niso pa pripravljeni prevzeti njenih posledic. Iztrganost iz širših družinskih mrež se kaže tudi pri (ne)vidnosti istospolne partnerske zveze; medtem ko si istospolni pari praviloma enakopravno delijo družinske obveznosti, ena od njih – t. i. sorodniško delo, ki pomeni ohranjanje stikov s svojo družino – ostaja »rezervirana« za vsakega od partnerjev posebej. Raziskava je hkrati pokazala, da si dobrih 60% vprašanih želi pravnega priznanja svoje partnerske veze – in sicer predvsem zaradi ekonomskih in socialnih razlogov, ne pa zaradi predstav o romantični ljubezni, ki da jo potrdi zakonska zveza.

Dr. Mateja Sedmak in mag. Zorana Medarič sta predstavili rezultate mednarodne raziskave o vplivu zaposlitve na družinske odločitve in življenje v urbanih okoljih. Primerjava med mladimi iz Hamburga, Rima, Varšave in Ljubljane je pokazala, da gredo najpozneje od doma mladi v Ljubljani in Rimu. V Ljubljani jih v starosti od 25 do 44 let doma živi še dobra četrtina. Sicer pa se je stabilna zaposlitev povsod izkazala za zelo pomemben razlog za odhod od doma.
Dr. Tanja Oblak Črnič je v svojem prispevku tematizirala vprašanje uporabe interneta v družini in njegov vpliv na odnose med družinskimi člani. Avtorica ugotavlja, da se v skoraj petnajstih letih empiričnega raziskovanja na področju internetnih tehnologij te raziskave niso ukvarjale z družinami in s tem, kako nove tehnologije vplivajo na medosebne komunikacije v družini. To je bila tema njene manjše kvalitativne raziskave, ki je pokazala, da nove tehnologije niso nujno zgolj povezovalni družbeni element, pač pa lahko postanejo tudi dezintegrativni dejavnik družinskih odnosov.
Sodelujoči na okrogli mizi so ob zaključku ugotovili, da je na razpolago precej empiričnih podatkov o različnih vidikih družinskega življenja v Sloveniji, bistveno manjša pa je zainteresiranost oblikovalcev politik, da bi te podatke tudi upoštevali.

Dr. Roman Kuhar

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
7 x komentirano