Vest

Po pričetku objavljanja diplomatskih depeš Združenih držav Amerike s strani Wikileaks je prišla na vrsto tudi prva izvirna depeša, ki je bil napisana na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Razkritja v njej so povsem v skladu s koruptivnimi običaji, ki so v navadi v Sloveniji.

Po prvih navedbah New York Timesa, da je v pogovorih med Slovenijo in ZDA prišlo do pogojevanja sprejetja enega zapornika iz ameriškega koncentracijskega taborišča Guantanamo v zameno za srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, je včeraj v Sloveniji prišlo do velikega in odločnega zanikanja s strani uradnih institucij.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Milan Balažic, ki se rad imenuje “uradni govorec”, je povedal, da “obisk slovenskega premierja v ZDA nikakor ni bil pogojevan s sprejemom zapornika iz Guantanama.” Sam predsednik vlade Borut Pahor pa je javno zatrdil: “Obama ni pogojeval mojega obiska.”

Oba sta dejansko povedala resnico. Američani res niso pogojevali srečanja z Obamo s tem, da bi Slovenija prevzela enega zapornika iz Guantanama.

Resnica je precej hujša.

Originalna depeša, ki je objavljena na spletni strani španskega dnevnika El Pais, razkriva, da je bil predsednik slovenske vlade Borut Pahor tisti, ki je zahteval 20-minutno srečanje z Obamo.

To je v zaupni depeši State Departmentu 5. januarja 2010 zapisal takratni ameriški odpravnik poslov Bradley Freden.

“Pahor je nenehno ponavljal, da je pripravljen pomagati v tem primeru, toda v pogovoru na štiri oči je predsednik vlade prijazno, ampak jasno, povezal uspešnost preselitve zapornika s srečanjem s predsednikom Obamo. Rekel je, da mu bo ‘20-minutno srečanje’ s predsednikom Združenih držav Amerike omogočilo izraziti vprašanje zapornika kot dejanje podpore slovenskemu najpomembnejšemu zavezniku in kot dokaz o ponovno oživljenih dvostranskih odnosih.”

Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je torej v pogovoru na štiri oči sam predlagal protiuslugo v obliki srečanja z Obamo za to, da Slovenija sprejme zapornika iz Guantanama. Srečanje z ameriškim odpravnikom poslov je potekalo 30. decembra 2009.

V komentarju k depeši je ameriški odpravnik poslov Freden v uvodu zapisal tudi, da je Pahor naredil “nenavaden korak, ko je poklical odpravnika poslov na ameriško veleposlaništvo. To je storil že drugič od nastopa mandata pred letom dni, z besedami, da se trudi negovati ameriško-slovenske odnose.”

Še preden je Pahor zahteval protiuslugo, ki se lahko razume tudi kot svojevrstna podkupnina, saj je postavil osebni politični interes za srečanje z ameriškim predsednikom pred javni interes, pa je pogovor po besedah Fredena potekal takole:

“V odgovoru na našo posebno prošnjo za podporo pri zaprtju Guantanama, je Pahor vprašal, kakšna je ‘ponudba’ in kaj mora vlada zagotoviti. Poudaril je, da mora biti kakršna koli podpora ali zaveza s strani Slovenije ločena na finančno in politično območje, kar v bistvu pomeni, da mora biti sposoben vladi povedati, da preselitev zapotnika ne bo povzročila dodatnih stroškov za proračun, ki je že globoko v minusu.

Pahor je povedal, da bo zagotovil podporo ZDA ‘v dobrih in v slabih časih’ in da bo storil vse, da bo prepričal slovensko vlado, da sprejme zapornika iz Guantanama. Vendar, opaziti je bilo, da Pahor še ni bil seznanjen z zadržki in pomisleki slovenskega ministrstva za notranje zadeve. Odpravnik poslov je poudaril, da pogovori z notranjim ministstvom kažejo, da mora Slovenija spremeniti zakonodajo, preden sprejme zapornika, “ piše v ameriški depeši.

Potem pa je Pahor presenetil s tem, da je prosil Fredena za pogovor na štiri oči, kjer je predlagal protiuslugo v obliki 20-minutnega srečanja z Obamo.

V tej depeši je zelo zanimiv tudi zapis, da Pahor podpira posle ameriške multinacionalke Westinghouse pri postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško kljub konkurenčni francoski ponudbi. Pahor je ob tem izrazil potrebo po ravnotežju, saj imajo Francozi že veliko investicijo v proizvodnji Renaultovih vozil, nemška banka Deutsche Bank pa je tik pred odločitvijo o veliki investiciji v Slovenske železnice, ki bo vključevala tudi slovensko najpomembnejšo ’strateško dobrino’ – Luko Koper.

Razprodaja Slovenije se torej nadaljuje. Ponudbe, ki so na robu korupcije, ali že čez, so očitno povsem običajne v vrhu slovenske vlade. Tudi v prejšnjem mandatu, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše, je po pričevanju predstavnika finske Patrie v Sloveniji Reija Niityenena prvi namig oziroma zahteva po darilu, če želijo prodati oklepnike Sloveniji, prišla s slovenske strani.

V zameno za sprejemanje zapornikov iz Guantanama, kar bo seveda terjalo denar davkoplačevalcev in morda poslabšalo varnost Slovenije, je Pahor zahteval 20-minutno srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Zaenkrat je videti, da je Obama umazano ponudbo iz Slovenije zavrnil. Ali jo je res, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih.

Blaž Zgaga