5. december, 2010 | Igor Bizjan

Vrzeli v duši, nostalgija

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Izganjal si smrt
iz duš drugih ljudi
in nisi opazil,
kako se te
trivialno polašča
Lj. 1982

Berem intervjuje in dnevniške zapiske pokojnega Jožeta Felca. Koliko vere in upanja je imel človek, ki je velik življenja preživel na invalidnem vozičku, a ves čas drugim vlival upanje in vero. Bog ga je skušal, a niti za trenutek ni zapustil njegovega duha. Znanec, uspešen pisatelj, mi je pripovedoval pozitivno izkušnjo, ko ga je obiskoval na griču. Svetoval mu je, ko je trpljenje preveliko, naj vzame tabletko in si oddahne za hip, da demoni vsaj za trenutek utihnejo. Zunaj sneži, pokrajina je odeta v zimsko idilo, včeraj sem iskal nagrajene knjige, pa v ljubljanskih antikvariatih nisem našel zaželenega gradiva. Sam sem vseh 3000 knjig kupil sam, doma starši niso imeli knjižnice, ki bi neokrnjena potovala iz roda v rod. Imel sem več želje kot ustvarjalne prebojnosti, tako da je polovica knjig ostala nedotaknjenih, kot device so venele na zaprašeni polici Sem naredil napako, oddal sem približno 500 knjig, ni mi žal za srbohrvaške knjige, po letih, ko nisem bral v jeziku nekoč bratskih narodov, malo pogrešam Antologijo anarhizma I.II., kot spomin na nikoli prebolelo uporništvo, zgodnji zbornik NSK, žal mi je tudi, da sem prodal Sofoklejevo Elektro, antične tragedije so temelj naše omike, snov za poglobljene analize je tam poiskala tudi psihoanaliza. Spet se vračam k knjigam, ki sem jih kupil pred tridesetimi leti, vmesni postanki, ko sem se učil za bioenergetika in goltal novodobne puhlice, me niso nahranili. Ob branju Benjaminovih esejev, mi je jasno, da veliki duhovi pišejo o drugih samo zato, da bi razvili svojo avtonomno misel, zavedam se, da mi manjka primarne inteligence, včasih ne uspem prodreti v bistvo in globino zapisanega, mogoče mi bo na kakšnem drugem svetu dano več razumevanja. Reich v delu Funkcija orgazma vnovič opominja, da je erotična energija v človeku najmočnejša sila in če nima možnosti, da bi se udejanjila v psihi, prihaja do številnih blokad in zastranitev, kar vodi v nevrozo. Družba, ki z represivnimi mehanizmi vzpostavlja red in mir, še do dandanes ni razvila primernega sistema za kanalizacijo notranjih napetosti, a skozi zgodovino se zdi, da je pomembno, da preživi masa in njena ontološka neobčutljivost. Vsi sistemi poudarjajo, da je družina svata, saj je povsem jasno, da je samoohranitev vrste vedno na račun rezanja ekspresivnih posameznikov, ki motijo ustaljeno popotovanje od Litije do Čateža… kaj si v tem trenutku želim.., da bi imel svoj vrtiček, kjer bi lahko za jutranjo rekreacijo odmetaval sneg, nič več, nič manj. Veselim se po otroško, danes bodo prižgali v mestu lučke, hrepenenje otroške duše se hvala bogu vedno vrača, človek včasih za znosno notranje ravnovesje potrebuje samo malo svetlobe
Kako iz 2700 enot, osebno knjižnico skrčiti na število, ki ne bo ogrožalo kvaliteto življenja v majhni sobici. Katero knjigo obdržati, katere se znebiti..? Dileme, spomini na kraj, čas, ko sem knjigo kupoval, jo prijel v roke, vso prašno poduhal, kakšen notranji vzgib, me je napotil k nakupu, katere vrzeli v knjigi sem hotel zapolniti. V skoraj vsaki knjigi kupljeni pred desetletji, je napisana telefonska številka zalih deklic. Maja, Metka, Simona, Irena, Simona, Brigita, ljubki, dekliški obrazi so ne potopili v čas. Romal sem od ene do druge študentske sobe, prodajal slike in se opajal z čutnostjo.. Kaj delajo sedaj, kakšne so videti, imajo otroke, so zadovoljne z vsakdanom.

Silnost poltenih želja, vsak sprehod po mestu, je samo še povečeval razgreto željo, lepotice so prodirale z vseh strani. če bi prebral vse knjige, ki sem jih kupil, mi ne bi ostalo časa za božanje dekliških teles. Ni mi žal za neprebrane knjige, žal mi je za vsako deklico, ki sem jo spregledal, s katero nisva izmenjala telesnih sokov, nežnosti, se spoznala na samem. Upam, da me bodo nekoč vse zamujene ljubimke obiskale v sanjah, da bomo obujali spomine na najlepša leta našega življenja. Mladost, mladost, mladost!!! Čas prehiteva spomin, dvaindvajset let sem najboljše filme snemal s televizije in jih nikoli pogledal, čakal sem na slovesni trenutek, ki ni nikoli prišel, saj sva z povabljeno deklico, kmalu po prihodu v sobico, drug drugemu iztrgala obleke. Kopičenje, knjig, kaset, preoblek, ki smo jih zavrgli iz napuha, da bomo po bližnjici prispeli na obljubljeni kraj, kjer nas ne bodo čakale skrivne bolesti. Vsaka mladost ima svoje najboljše čase in generacije lahko med sabo primerjamo samo izgubljene priložnosti, način, kako se je visokorasla lepotica frivolno zazrla v nas, izginila v temačni rokav, odhitela v neznano in nas zapuščene, nepotešene, pustila same sredi prazne ulice. Bi lahko bilo drugače..bo kdaj drugače..? Na ogledalu noči mlad fant skuša zlesti deklici v hlačke, v močvirje sladkosti, tisočkrat ponovljena, usodna igra.. Nekje ob morju dolgi lasje plapolajo v vetru, vonj poljskega cvetja, močan duh zdrave kmečke dekline, bela noč, kako se ogniti patetike, ko hrepenenje brizga v sanje..Obilje možnosti, mi slediš, popotnik izgubljen v spominih…?

Igor Bizjan

Reply Forward

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
6 x komentirano
  • Igor bizjan je rekel/-la:

    Stvari se spreminjajo zato, da bi ostale iste!!

  • jurij je rekel/-la:

    gospod, poprimite tudi za pravopis, s struktura, vejice…

    • Igor bizjan je rekel/-la:

      Če hočeš spodobno živeti, ne smeš od osla zahtevati, da postane dirkalni konj…!!!

    • MEFISTO je rekel/-la:

      Zdaj vem, zakaj je pri nas toliko oslov in tako malo dirkalnih konj.

    • angie je rekel/-la:

      MEFIĆ, TOJE JE SAMO ZATE:
      “Reich v delu Funkcija orgazma vnovič opominja, da je erotična energija v človeku najmočnejša sila in če nima možnosti, da bi se udejanjila v psihi, prihaja do številnih blokad in zastranitev, kar vodi v nevrozo…”

  • angie je rekel/-la:

    Bizjan, dal si mi idejo:
    treba bo en tak pust zasnežen dan pospraviti knjižnico….
    več ne vem, kaj vse imam in česa več ne rabim.