11. januar, 2011 | Gregor Hrovatin

V iskanju izgubljene skupnosti

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Približno do drugega ali tretjega trajno naseljenega rodu so naši predniki živeli v rodovnih skupnostih. V takšnih skupnostih so živeli tudi predljudje, predniki ljudi in opic ter predniki prvakov, zelo verjetno pa tudi njihovi predniki. Desetine milijonov let življenja v skupnostih …
Za skupnosti prvakov je značilno, da je njihova številčnost premo sorazmerna z velikostjo možganov. Ker imamo ljudje največje, so tudi naše skupnosti največje – do 150 članov. Mnoge raziskave in vsakodnevne okoliščine so dokazale, da večje skupnosti razpadajo in da so manj učinkovite. Toliko sobitij smo zmožni dobro poznati, z njimi sobivati, sodelovati, slediti njihovemu razvoju in odnosom, ki jih imajo z drugimi člani skupnosti. Več naši možgani niso zmožni sproti predelati. Če je članov več, se pričnejo drug od drugega odtujevati.

Znanstveniki niso našli lovcev in nabiralcev ali popotniških živinorejcev, ki bi trajno živeli v večjih skupnostih. To število so šele pred nekaj tisočletji presegle skupnosti obdelovalcev zemlje – prvih ljudi, ki so se nehali seliti. ‘Prevelike’ vaške skupnosti so seveda prav tako razpadle, ampak ljudje so še naprej živeli skupaj. Novonastale podskupnosti so si prizadevale za boljši dostop do virov. Nekatere so si ga izborile; potem so lahko izsiljevale in izkoriščale manj uspešne. Te so lahko šle ‘na svoje’, dokler je bilo virov dovolj. A niso vedno šle; izsiljevanje in izkoriščanje se je začelo znotraj ‘žlahte’, kar je vedno lažje … Ko je spomin na skupno kri izginil, je bilo pa že tako uveljavljeno, da je bilo prav tako lahko …
Podskupnosti poražencev so – zaradi nasilja, prilizovanja, ugleda in uporabnosti – gradile čedalje zahtevnejša bivališča in širše ceste ter izdelovale vedno bolj zapletena orodja. Podskupnosti zmagovalcev so si – zaradi moči, strahu, nečimrnosti in uporabnosti – izmišljevale čim bolj zahtevne pisave, obsežna pravila, zapletene bajke in učinkovitejše načine bojevanja. Tako so nastajale in zaradi tega propadale družbe. Za družbe je značilno, da se ljudje bolj kot odnosom samim posvečajo ustvarjanju okoliščin, ki naj bi te odnose omogočale in omejevale.

Zgodovina ne beleži časa pred nastankom družb. Bajeslovju se o tem nekaj sanja. Starinoslovci pletejo bajke okoli kamnov in kosti. Človekoslovci pletejo bajke okoli tistih nekaj preostalih napol ‘divjakov’, ki jih sočasno spreminjajo v ’s(p)odobne’ ljudi.

Zgodovina beleži dejanja, nehanja in običaje članov bolj ali manj skrivnih društev; verskih redov in ločin; ljubiteljev določenih ljudi, izdelkov, storitev ali dejavnosti; umetniških in znanstvenih usmeritev; stanov in strank – reči, katerih zametke so imeli ‘divjaki’ zgolj za popestritev življenja. To nas zanima, to je za nas pomembno; skozi to ocenjujemo in spoznavamo ljudi; zaradi tega se z njimi družimo ali pa ne. To je vse, kar poznamo in imamo, poleg tiste peščice sorodnikov in prijateljev, s katerimi vzdržujemo stike izključno zato, ker jih imamo radi.

Odnosi ne služijo več zadovoljevanju vseh potreb. Služijo samo še zadovoljevanju osnovnih telesnih potreb, ki omogočajo preživetje. Potrebo po varnosti je nadomestila zahteva po tveganju, potrebo po pripadanju zahteva po pripadnosti, potrebo po ljubezni zahteva po spoštovanju, potrebo po ugledu zahteva po ponižnosti, potrebo po samospoštovanju zahteva po bogastvu in vplivu, potrebo po samouresničevanju pa zahteva po garanju. Zadovoljevanje potreb skozi skupnost je nadomestilo pridobivanje koristi preko skupnosti.

Nekateri sebi in drugim lažejo, da imajo radi ljudi, s katerimi sodelujejo, in oni njih. Drugi se ne slepijo, ampak razmere bolj ali manj brezčutno izkoriščajo. Namen teh skupnosti pač ni nič drugega kot zadovoljevanje koristi in telesnih potreb članov ter izkoriščanje članov drugih skupnosti in slabšanje dostopa do virov zanje.

Naše skupnosti so lažne skupnosti. Čeprav to vemo, se prepričujemo, da so prave. Saj nam nič drugega ne preostane, ker drugih ni …
Lahko spet vzpostavimo tiste prave, če se oborožimo z družboslovci, ki vedo, za kaj gre, in zaščitimo pred gospodarstveniki, ki o tem očitno nimajo pojma in ga nočejo imeti? Eni pravijo: »Vera gore premika …« Kar naj se kregajo, katero goro bodo premaknili! … Jaz pravim: »Kjer je volja, je pot …« Kam nas bo privedla, pa ne bomo videli … Naši grobovi bodo stali ob njej, ob poti v svetlo prihodnost …
Je volja ali bodo naša srca tavala v temi in se veselila kresničk? …

Gregor Hrovatin

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
18 x komentirano
  • jebiveter je rekel/-la:

    ……take spise smo pisali v četrtem-petem razredu osnovne šole….

  • MEFISTO je rekel/-la:

    Za domovino s Kučanom naprej!

  • Kekec je rekel/-la:

    Gregor res dobr pišeš!

  • Smejka je rekel/-la:

    Na kaj me že spominja stavek ” Kjer je volja, tam je poot!”?

  • Boris_j je rekel/-la:

    Avtor kolumne pravi: “Za družbe je značilno, da se ljudje bolj kot odnosom samim posvečajo ustvarjanju okoliščin, ki naj bi te odnose omogočale in omejevale.”

    Mislim, da sploh ni tako, ravno temu se ljudje ne posvečajo čisto nič. V vsakdanjem življenju namreč sploh ne razmišljamo o pogojih pod katerimi potekajo naši odnosi in pod katerimi pogoji so sploh mogoči. Nasprotno, vsakdanji “zdravi razum” je prepričan da v odnose vstopa kar “direktno” in spontano.

    Dokaz za to je nastajanje virtualnih skupnosti, recimo on-line dating skupnosti, kamor se ljudje zgolj prijavijo in sodelujejo, za celoten “protokol” vstopanja v medsebojne odnose pa poskrbi nekdo drug. Enako je s storitvijo kot je Facebook, kjer si ljudje sploh ne belijo glave z “okoliščinami, ki te odnose omogočajo”, ampak se zgolj prijavljajo, oziroma prijavljamo. Povsem enaka ali pa še večja nevednost je pristotna tudi pri “realnem”, s telesom prisotnim vstopanju v odnose. Tam smo pa še bolj prepričani, da vse poteka “spontano” in “neodvisno”, kar seveda ni res.

  • Boris_j je rekel/-la:

    Mislim, da je pomembna razlika med “včasih” in “danes” v tem, da se kapitalizem naslavlja na množice, kar pa nikakor ni isto kot skupnost, množičnost z ustvarjanjem skupnosti ki si zasluži to ime, nima nobene veze. Naslavljanje in manipuliranje z množicami preko množične psihologije pa poteka tako, da se (navidezno) naslavlja na posameznika, zato ima vsak od nas vtis kako je vse narejeno samo zanj/zanjo. Če je kje razlog, da je pojem skupnosti danes “na psu”, je to tukaj.

  • kozmonaut je rekel/-la:

    Kekec se strinjam - Gregor dobro pise - ampak skoda da priznanja in pohvale na tuj racun Slovencem le z veliko tezavo kapljajo z jezika. Veliko teze kot graje in podtikanja na tuj racun. Tista iz ust navadno derejo v slapovih po dolgem in počez.

    Jebivetru:
    Mocno me zanima kaksne spise si ti pisal v osnovni soli jebiveter in se bolj, kaksni so tvoji spisi danes (predpostavljam pa, glede na napisano, da cesa priblizno podobnega kot Gregor sploh nisi sposoben napisat). Pojdi raje k svojemu zupniku da ti vlije novega belega znanja v glavo, ker ga ocitno rabis.

    Mefistu:
    Pozornost na posamezne malenksoti in “obesanje” na besede in stavke iztrgane iz konteksta, ter diskreditacija na osnovi taksnih nepomembnih dejstev so znacilne ravno za tiste posameznike ki si svet radi razlagajo na osnovi ene ali dveh informacij, ali pa na osnovi poltretje teorije zarote (= dogmatike ali po domače “vernike” v to ali ono uradno, sistemsko ali osebno religijo) - verjetno cesa vec od posameznih stavkov, ki vse kar ni izslo iz tvoje glave, vidijo kot zarotnisko in zmesano s politiko, nisi sposoben napisat. Pojdi ga rajsi sesat svojemu zupniku, ali vodji kakega lokalnega odbora - najej se cudezne bele ucenosti - kdo ve….morda celo spregledas in ugledas resnico v kaki novi luci - cene pa vsaj do lepe sluzbice prides. Kdor ima pa sluzbo in denar je pa pri nas itak ze samoumevno moder clovek, saj kako bi pa sicer do vsega tega prisel. (hja lahko tudi tako kot piše malo više - sesaj in potesen bos)

    Tu v “lepi naši” znajo itak vsi slikat kot Picasso, mislit kot Konfucij oz. prav VSI znajo vse to se bolje. Zato pa Slovenija je tak blescec svetilnik Evrope in sveta, kajneda. Zato pa se vsi od severnega do juznega pola zgledujejo po nas in nam pojejo hvalnice.
    Pri nas so se stvari, ki so drugod zlata vredne vedno spreminjale v gnoj, zato ni naključje, da se vanj pospeseno spreminja tudi vse cesar smo se kdaj dotaknili in konec koncev, kot druzba, tudi mi sami.

    Ziveli filozofi in druzboslovci (pa pisatelji (nikakor pisuni) in umetniki) - tisti redki ki se pokonci stojite in vsaj delno zavirate to nase hedonisticno pogrezanje v gnoj pozabe - tisti zaradi katerih danes vsi, tudi t.i. “prodorni slovenski misleci desne provenience” (hehe - lep primer bistroumnega nesmisla) se vedno zivimo boljse zivljenje kot so ga nasi dedje in ga bodo nasi otroci.

    • Boris_j je rekel/-la:

      “Kdor ima pa sluzbo in denar je pa pri nas itak ze samoumevno moder clovek, saj kako bi pa sicer do vsega tega prisel.”

      Lepo izhodišče za razmislek in za anti-tezo. V resnici je ravno obratno. Ravno “gospodarji vsakdanjega življenja”, šefi, direktorji in vsi drugi na položajih, so natanko tisti, ki sem jim temeljna vprašanja življenja nikoli ne zastavljajo in se jim SPLOH NE SMEJO, saj že njihova funkcija terja od njih, da se jim ne smejo. Vsako, ki je vsaj eno uro v življenju preživel na kakem delovnem mestu in v kaki hierarhiji, natanko ve, da se tam ne “filozofira”, ampak se “dela”. Gospodarji vsakdanjega dne pri vrhu hierarhij, ne le da ne premorejo modrosti, ampak je tudi ne prenesejo. Ljudje pod njimi pa s(m)o največkrat potopljeni v prav isto neumnost, zato ni nobeno presenečenje kako jih imamo potem še za “modre” zaradi njihovega položaja samega.

    • jebiveter je rekel/-la:

      ….kozmonaut….tudi župnika je potrebno opomnit, na slabo pridigo……

  • Forestina je rekel/-la:

    Lahko imaš rad ljudi na način da se jih izogibaš :)

  • petrovc je rekel/-la:

    FORESTINA: imej nas rada, pa se izogibaj prevelikim dozam kupčkov na teh straneh!

  • petrovc je rekel/-la:

    ČUDNO: kot mi je znano, očitno se motim, je človeški rod datiran z 5 milijoni let!?
    Tako, po dokumentarcih Ruske televizije!
    Seveda, po trditvah Puklastega Miha-BRICA, so Rusi bedaki in pojma nimajo!
    Zato sem v dvomih!

  • Hijena je rekel/-la:

    Za tak spis si na naši gimnaziji dobil švih štirico in grd pogled, če se je od tebe pričakovalo več. Bogi…

  • kozmonaut je rekel/-la:

    Mater same dobre sole imamo v tej sloveniji - saj pravim - uspeh v bodoce nam je ocitno garantiran. Svetil se bo tale nas svetilnik (pomojem bolj od petelinov v strehah ob naslednji revoluciji, kot od cesa drugega)

    Boris_J - s teboj se ni tezko strinjati. Dober mislec si. K tistemu prvemu komentarju bi dodal le to kako lahkotno je cloveku ki je neuk sprejeti in osmisliti vse in vsakršne argumente - tako sem tudi jaz sprva sprejel Gregorjeve argumente v celoti, se pa strinjam s tvojim popravkom, po tem ko sem zadevo premislil. Morda bi dodal le to, da se zavestno vsi trudimo ravno z “…ustvarjanjem okoliščin, ki naj bi te odnose omogočale in omejevale.” , podzavestno pa vedno prevlada samoumevnost, tako da je vse tisto “zavestno” najveckrat zaman. V tem tudi vidim to, da velikokrat pozabljamo, da nas pri dejanjih v vecini vodijo procesi v podzavesti in ne nasa zavest (eden takih je naprimer čredenje oz. sprejemanje resnic iz centrov vednosti - za credenjem se namrec skriva nagon po prezivetju).

    Sicer si predstavljam da je globalna druzba, ce to kar je nastalo iz kapitalisticnega in danes neoliberalisticnega pristopa k globalizaciji sploh lahko vzames kot skupnost, poplava v recesiji in da je odgovor nanjo vsaj v kapitalisticnih sistemih ponovna “lokalizacija” skupnosti oz. to da bi se skupnosti vsaj kar se tice njihove zelje po vplivu morale samoomejevati. Eden od moznih nacinov je ravno tisti ki so se ga (celo) v Ameriki bojda vajeni posluzevati ob vsaki vecji recesiji. To je ustanavljanje lokalnih skupnosti (komun) z lastno valuto, vezano na valuto sistema v katerem obstajajo z nekim menjalnim razmerjem in nekaterimi prepotrebnimi lastnimi pravili. Vse takšne komune navadno ugotovijo da so “recesije” oz. “krize”, kakrsnakoli ze so, ali pa da so “problemi” nasploh, v vecji meri le papirnati tigri ali kaka druga nenevarno bitja, ki se ga lahko lotis na vec nacinov, in nikakor ne le na tiste načine, predpisane iz centrov vednosti. Hkrati problemi taksnim skupnostim predstavljajo kvecjemu dobrodosle izzive, ki pripeljejo do novih povezav v druzbi in novih nivojev razumevanja, ne pa nekaj od cesar bi bilo treba bezati v razne vojne, nesoglasja in podobne neumnosti. Globalna druzba je lahko dobra (mirna in konstruktivna) le v tolerantnem in zato razgledanem svetu, to pa ta nas svet zaenkrat ni in verjetno tudi ne bo, ne glede na to kako uspesni bodo otoki tolerance. Stari perzijci so na ta račun ničkolikokrat namahali eno hujsih nadlog starega veka - vrlo in veliko ter moderno (hehehe - verjeti je najenostavneje) Rimsko vojsko, pa se po njih danes le bolj malokdo zgleduje, da o muslimanih starega veka in njihovi toleranci sploh ne nacenjamo. Dokler tega ni, je najboljsi odgovor ravno ta, bioloski - poznaj svojih 150 ljudi

    jebiveter
    se lahko le strinjam. O tem kaksen je efekt taksnih opominov pa bi lahko spekuliral. Navadno opomini ovcic izgubljajo moralni boj s pastirskimi pismi, ne vem pa na zupnike katere cerkve si mislil ti. Cerkev (cerkev kot institucija - katerakoli ze - z vsemi zupniki, muftiji in ucitelji, ki ji pripadajo in so zato del institucije oz. institucija tudi sami) med nami ni zato, da bi se spreminjala po meri cloveka in iskala sozvocje z njim, ampak kvecjemu zato da bi cloveka umerila po svojem okusu. Kot vem namrec ze studentom teologije ni dovoljeno razmisljati v poljubni smeri (tudi ko je to skladno z “elementarnim razumom”), temvec morajo bolj kot ne njihova (javno izrecena) razmisljanja konvergirati v isto tocko - ali pa se do diplome prekleto tezko pride.

  • kozmonaut je rekel/-la:

    jebiveter - se to - ce zupnika kritiziras tako kot gregorja, potem ne bos dolgo pripadal svoji fari. To kar si napisal ti, je namrec dalec od kritike. Da o mefistovi, ki se gornjega teksta sploh ne dotika, ne govorim. Nekateri v neargumentiranem blatenju uzivajo, ni pa tezko razvideti od kod jim poznavanje taksnega nacina. Jaz pravim samo - Bog, ce si, daj norcem pamet, men…e pa pr mir pust.

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=hSGEKtbpywA

    Tamera - ‘Beyond 2012′ by Dieter Duhm

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.youtube.com/watch?v=aBhTRPGdUtU

    Tamera Summer University 2010 “Testfield for a new Culture” Impressions