Vest

Eden izmed priljubljenih diskurzov v nedavnem valu protestov proti zmanjšanju sredstev za izobraževanje in socialno varstvo, ki ga je predstavila britanska vladna koalicija konservativcev in liberalnih demokratov je, da gre za »norost«. Ta diskurz pogosto uporabljajo na levici z namenom mobilizacije proti zmanjšanju sredstev, tako kot so to v preteklosti uporabljali za opisovanje iracionalnosti gospodarskega sistema, usmerjenega v pridobivanje presežne vrednosti. Obstaja več plasti te »norosti«, na levici so bili prepogosto nepremišljeno usmerjeni k nekaterim najbolj reakcionarnim ideološkim motivom za boj proti kapitalizmu.

Trg ne deluje kot bizarna kombinacija najbolj stroge racionalnosti in eksplozivne iracionalnosti. Po eni strani racionalnost obstaja. Človeške vrednote so podvržene ekonomskemu izračunu, nekaj ponovno sčaranemu med zadnjimi volitvami, ki so na oblast spravile koalicijo konservativcev in demokratov, ko nas bodo komentatorji prosili, naj počakamo, da vidimo, ‘kaj bo rekel trg’. Ta domnevna racionalnost se nato zavrti v svoje nasprotje, in poslušati, kaj bo rekel trg, postane precej podobno gledanju v drobovje zaklani živali, da bi odkrili, kaj je slutila. Po drugi strani pa obstaja iracionalnost, ko krči na borzi pričajo o koncu te ali one storitve socialne države. Gospodarski sistem se tako oblikuje s pomočjo metafor posameznih racionalnosti in neracionalnosti, in vsakokratno opisovanje kapitalizma kot »norega«, utrjuje pogled, da so posamezniki, na katerih ta model temelji, res bodisi »pri zdravi pameti« ali »nori«. Gospodarski opis, ki temelji na ločitveni praksi – delitvi na nore in tiste, ki naj bi bili »normalni« – krepi lažno sporno sporočilo, da med nami obstajajo taki, ki so sami po sebi nori.

Ko se bomo enkrat podali po tej poti, nam nič več ne bo preprečilo, da bi to metaforo uporabljali ves čas, zaradi česar se bo le še okrepila, in jo uporabljali tudi za levičarsko nasprotovanje noremu gospodarskemu sistemu in nori konservativni vladi. »Koalicija upora« je na primer v Londonu konec novembra organizirala veliko konferenco in tako pridobila na prisotnosti in teži pri gibanju proti zmanjšanju sredstev. Na sami konferenci so, tako kot na drugih shodih, ki so jih organizirali »sektaši« (kot jim radi rečemo), prevladovali zvezdniški govorniki (levičarski laburistični politiki, kot so Tony Benn na odru s hip hop umetnikom Lowkeyjem in filmski režiser Ken Loach). Med priljubljenimi besednimi zvezami na konferenci je bila ta, da so bila zmanjšanja sredstev konservativno-demokratske koalicije del »ekonomike norišnice«.

Dober znak, da se zdaj dogaja nekaj drugega, je, da so na spletni strani Koalicije odpora objavljene povezave do drugih konkurenčnih kampanj (potrebno je poudariti, da ne gre za vračanje uslug), še boljši znak je, da so tudi povezave do spletne strani gibanja »Mad Pride«, in še boljši znak je, da je Mad Pride dobil zagon za mobilizacijo proti zmanjšanju sredstev. Mad Pride je bil v zadnjih dveh desetletjih med radikalnejšimi gibanji za »anti-psihiatrijo« oz. »demokratično psihiatrijo« (sami lahko izberete, kateri termin boste uporabljali, ob upoštevanju, da je radikalno gibanje za duševno zdravje ravno toliko sektaško kot katerokoli drugo na tem koncu).

Socialne ugodnosti se bodo zmanjšale, ko bodo prejemniki »ponovno ocenjeni« za tako imenovani »dodatek za invalide« (DLA), z objavljenimi vladnimi načrti, da do leta 2013 s seznama DLA črtajo 360.000 ljudi. To je v hudem nasprotju z nedavnimi pripombami, ki jih je na svojem obisku v Evropi izrekel veteranski kritik psihiatrije Thomas Szasz, ki je, ko sem ga pozval, naj podpre tiste o boju DLA proti zmanjšanju sredstev, trdil, da država ne bi smela zagotavljati socialne podpore za vse. Szasz je svojo libertarno desničarsko politiko dokaj jasno pokazal, ko se je sam postavil proti »politikom, ki želijo spremeniti svet tako kot«, pozor, »Hitler ali Obama«. Protestna srečanja gibanja Mad Pride so že potekala v Londonu, prišlo je tudi do pozivov, da se »ustavijo samomori« tistih, ki nosijo oznako »duševno bolni«. »Ohlapno povezane celice« v tem gibanju so nedvoumne v svojem nasprotovanju vladi, in tu je priložnost za povezovanje gibanja za anti-psihiatrijo z anti-kapitalističnim bojem. Vendar bo del boja gibanja Mad Pride, ko se bo povezalo z levičarji, tudi izpodbijanje diskurza »norosti«, ki pomeni slepo ulico za tiste, ki gradijo verodostojno radikalno alternativo kapitalizmu in ideološkega programa, ki ga bodo prisiljeni sprejeti zato, da ga zavarujejo.