4. februar, 2011 | Rok Kralj

Egiptovska lekcija

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Kdor misli, da gre v primeru Egipta zgolj za odpravo diktature, se moti. Egiptovska lekcija je mnogo globlja in kompleksnejša, iz nje bi se morali kaj naučiti tudi voditelji drugih držav in politika na splošno. Egiptovska kriza je splet globokega nezadovoljstva množic s politiko in z gospodarskimi razmerami oziroma ekonomijo. To pa niti ni več zgolj egiptovska posebnost, veliko vzporednic lahko najdemo v številnih drugih držav, ne samo arabskih. Mar ne gre tudi pri nas za globoko nezadovoljstvo tako s politiko kot z ekonomijo? Zakaj se Egipt lahko ponovi praktično kjerkoli?

Politični vidik egiptovske krize

Je Egipt res povsem drug svet, ki nima nobene povezave z demokracijo zahodnega tipa. Čeprav je Egiptu res vladal diktator (ne glede na trenutno situacijo, lahko o Mubaraku govorimo v pretekliku), pa je pravo vprašanje drugačno: kaj je danes sploh diktatura? Diktatura ne pomeni samo vladavine enega človeka (čeprav je ta njen simbol), diktatura je tudi bolj ali manj zaprt krog ljudi (politično-ekonomska elita), ki obvladuje večji del politične in ekonomske oblasti v državi. Še zlasti ekonomske oblasti.

Tu pa pridemo do skupne točke: tudi našim (evropskim oziroma zahodnim) demokracijam vse bolj vladajo skoraj nezamenljive politično-ekonomske elite, ki zgolj rotirajo na različnih vplivnih položajih, bodisi na političnih bodisi ekonomskih. Bistvena razlika med klasično diktaturo in vse bolj izrazito “demokratično diktaturo” je bolj ali manj kozmetična. V prvem primeru je na vrhu samo en človek, za njim pa stoji politično-ekonomska elita; v drugem primeru se na vrhu ciklično menjajo “politični nasprotniki”, dejansko pa gre za pripadnike iste elite, ki zastopajo predvsem interese najbogatejšega in najvplivnejšega družbenega sloja. (To vidimo tudi po tem, ker le redki iz tega sloja dejansko odgovarjajo za svoja dejanja; mogoče samo kdaj pa kdaj žrtvujejo kakšno “manjšo ribo”?)

Ko ljudje pravijo, da “so naveličani politike” in da “so itak vsi isti”, mislijo natanko to, kar danes mislijo Egipčani: “Dovolj imamo diktatorja in njegove elite” in “potrebujemo nov Egipt”. Ne gre za drugo republiko, ki bi ji vladali isti ljudje kot prej, gre za nove ljudi in za novo politiko. Če se v naših “demokracijah” ne bodo prav nič naučili iz egiptovske lekcije, se bo tudi tukaj kaj kmalu “zgodil narod”. A poglejmo naprej.

Ekonomski vidik

Finančna in gospodarska kriza iz leta 2008 je že davno vstopila v domove običajnih Zemljanov. Skoraj ni področja planeta, ki ga ne bi vsaj oplazile posledice krize. Ljudi so se odrekli marsičemu (kar pa ne velja za majhen, premožen sloj Zemljanov), a odrekanje se vedno zaustavi pri najbolj temeljni človekovi dobrini – hrani (vštevši pitno vodo).

Kot je nedavno zapisal Kevin G. Hall v članku Egypt’s Unrest May Have Roots in Food Prices, US Fed Policy (Napetosti v Egiptu imajo morda korenine v cenah hrane, politiki Zveznih rezerv), so za napetosti krive vse višje cene hrane, v ozadju pa je ekonomska politika najrazvitejših svetovnih držav. Ekonomist in bivši predsednik Sadatove akademije za družbene študije v Kairu Hamdi Abdel-Azim je že sredi novembra lanskega leta opozarjal: “Če bodo visoke cene hrane vztrajale, bo ljudska jeza proti vladi eksplodirala.” Kako preroške besede. Jeza se je v ljudeh nabirala že dolgo časa, zaradi diktature, brezposelnosti, potem pa še visokih cen hrane. Na koncu ljudem vedno “poči film”.

V prispevku Inequality Drives Egyptians to Streets, But Ours Worse (Neenakost sili Egipčane na ulice, a pri nas je še slabše) Laura Flanders ugotavlja, da so tudi vse večje razlike v bogastvu eden od ključnih razlogov za situacijo v Egiptu. A v ZDA, kot najrazvitejši zahodni državi, je neenakost še večja kot v Egiptu, Tuniziji in drugod.

A zakaj višje cene hrane še niso razburile npr. Evropejcev in Američanov? Preprosto zato, ker prebivalci razvitega dela sveta za hrano namenijo zgolj 10 % svojih celotnih prihodkov (čeprav tudi to ne drži več popolnoma, marsikdo že komajda živi “iz rok v usta”), medtem ko v manj razvitih predelih planeta za hrano namenijo tudi do 70 % (in več) vseh svojih prihodkov. Zato dvig cen hrane še ni “raztogotil” državljanov razvitejših svetovnih držav.

Skratka, če se bodo politično-ekonomske elite ukvarjale izključno z “zdravjem” finančnih ustanov in velikih korporacij oziroma same s sabo, povsem pa pozabile na blaginjo in pravice svojih ljudi, se bo zgodilo še mnogo egiptov, pa tudi če bo šlo za še tako demokratične “režime”.

Rok Kralj

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
4 x komentirano
  • PETER je rekel/-la:

    ker sem bil v egiptu več kot en mesec na potepu in ne z agencijo sporočam:

    ko bo mubarak odšel, potem sta le dve možnosti. prva je vladavina

    skrajnih islamističnih politikov. druga možnost pa so še bolj skrajni oz.

    poimensko: muslimanska bratovščina, kot se uradno imenuje. peter

  • binebone je rekel/-la:

    Tako: To je maslo svetovne financ elite. Ki si pospešeno prizadeva da prevzame popolno prevlado nad planetom. Torej kakih 100 ljudi manipulira s 6,7 miljardami ljudi. To je nekaj nezaslišenega. Največje zlo na planetu pride iz privat bank kot so WTO, MMF in Svetovne banke. Ta kliantela nadzira vlade držav in jih nastavlja in ruši. Te financ “elite” so si izmislile mednarodni terorizem. Ta financ elita je sesula države vzhodne Evrope. Ta financ elita je povzročila vojno na Kosovu. Sesul so države centralne Azije. Povzročili so vojon v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Njihovi grabežljivi kremplji so povzročili eno najhujših gospodarski in financ kriz. Te tako imenovane elite bodo povzročile totalni kaos na planetu po formuli PROBLEM-REAKCIJA-REŠITEV! NWO. V takem sistemu bo samo dvoje; GOSPODARJI -FINANC ELITA in ostali SUŽNJI brez pravic. Ostali bodo fizično odstranjeni. Nobene industrije, ne množične pridelave elektrike, ne avtomobilov ničesar. Sužnji bodo životarili v zaprtih območjih, od koder bodo voženi na delovna mesta storitvene industriej. Ničesar drugega ne bo. Potem voženi nazaj v zaprta območja. Kdor ne bo mogel več delati ali se bi slučajno kako pregrešil proti svojim godpodarjem bo usmrčen. Ničesar ne bo za sužnje. Ne bo brez poselnih, ne penzjonistov ne socjale, ZERO NIČLA! Seveda bodo sužnji očipljeni. Tako kot so sedaj specijalne enote Delta force. Za to že imajo pripravljene super računalnike. Eden je v Bruslju, eden v Ameriki in eden v Avstraliji. V pomoč pa jim bodo štirje sateliti na infra rdeče senzorje, ki bodo spremljal vse živo na planetu, kar oddaj toploto. So v orbiti oddaljeni od zemlje kakih 165 tiso kilometrov. Torej to stoletje bo presodno za človeštvo. Če se prebudimo se mogoče rešimo. Drugače je z nami konec!

  • Drago je rekel/-la:

    MESIJA JE MED NAMI. SAMO LJUDJE DRŽAVLJANI MORAJO TO SPOZNATI IN MORAJO ZAČETI RAZMIŠLATI Z SVOJO GLAVO IN SPRENENITI APATIČNOST, KI VLADA MED LJUDMI, DA SE NE DA NIČ STORITI. TUDI TA MESIJA NI VSEMOGOČ, DA BO SAM POČEL ČUDEŽE. BODO PA JIH POČELI DRŽAVLJANI SKUPAJ Z NJIM KAJTI LE ENOTNI IN SLOŽNI LAHKO PREŽENEMO ZLO TEGA ČASA, KOT SO NADUTOST POHLEP IN SAMOD…RŽNOST IN MISEL O NEDOTAKLJIVOSTI
    Duh in vonj po egiptu se približuje tudi k nam z nadzvočno hitrostjo.
    Samo odvisno je od tega, kdaj bo iskra preskočila in se bodo nezadovolni državljani uprli temu nemogočemu stanju v državi.

  • binebone je rekel/-la:

    Planiran je, da bo tretja svetovna vojna razvlečena kot šahovska igra. Obe strani v vojni se naj bi strinjali o vzpostavitvi standardnih vojnih pravil?
    Med tem se naj bi vojna stopnjevala in bo življenski standard na svetu padal, bodo prepiri nad ostalimi energije postajali vse bolj glasni in usmerjeni. Države se bodo borile proti drugim državam, okrožja z okrožji, mesta z mesti… To je njihov načrt. Maloštevilne finčne elite, ki v okovih drži 6,7 miljarde ljudi. Za njih pa že dela miljonska vojska preko celega planeta. Torej je zadnji čas, da se razgali ta vsesplošna pokvarjenost, zloraba oblasti in privilegiji najvišjega sloja družbe. Njihovo poigravanje s celotno družbo je že odvratno in neznosno. Vse kar se dogaja in se še bo se ne dogaja zaradi ideologije, vere, politike ali celo domoljubja. Dogaja se zaradi neustavljive sle peščice mogočnežev po nadzoru nad usodo človeštva-ter zaradi denarja, ki podžiga njihove voljne in na vse pripravljene hlapce. Pohlep je tisti, zaradi katerega so mogoče velike in izjemno drage vojaške avanture, pa naj gre za “pravične vojne” ali pa za teroristične napade. Človek si bo moral sam pomagati. Noben mesija nam tukaj ne bo pomagal ali Bog.