Vest

Q_ je rekel/-la:

Zuerich (ki je v zelo konzervativni Švici) je omogočilo registriranim džankijem, da v lekarnah dobijo dnevno dozo heroina in pribor za injiciranje.
V poskusnem obdobju je mali kriminal padel za cca 2/3. Odvisniki so se začeli zaposljevati namesto, da so se prebijali od doze do doze. Skratka, ponovno so postali koristen del družbe. Družbena cena dekriminalizacija in celo legalizacije je bistveno nižja od obstoječih modelov državnega odzivanja na temo drog.

Q_ je rekel/-la:

…včasih je potrebno zahtevati nemogoče. Demonstracije v arabskem svetu so dober dokaz za to.

native european je rekel/-la:

ne le, da je možna primerjava, temveč sta obe prepovedi povezani, iz ameriške namreč izhaja tudi naša. dejanski problem je, da naši politiki še zdaleč niso samostojni, ampak se ravnajo po navodilih iz zahoda.
prepoved je politična in izvira iz leta 1937, ko je petrokemična industrija ugotovila, da je konoplja njen največji tekmec, saj je ford že sestavil avto iz konoplje, ki je tudi vozil na gorivo iz konoplje. zgradba avta je bila veliko bolj kvalitetna, saj je bil avto trdnejši in lažji. fordov avto je bil tudi neprimerno bolj ekološki, saj je izpuh vseboval le vodno paro. to pa je bil preveč za nafno industrijo in je zagnala svojo propagandno mašinerijo. od takrat naprej sicer prihajajo v javnost vedno nove ugotovitve o koristnosti in zdravilnosti konoplje, a politika se ravna zgolj po ideoloških negativno nastrojenih “raziskavah”, ki jih financira petrokemična industrija in si pred koristnostjo te najstarejše kulturne rastline zatiskajo oči ter svetohlinijo, da jih skrbi za zdravje ljudi in da so torej vse prepovedi v naše “dobro”.

legalizacija pomeni uravnavanje z zakoni, posledično tudi monopolizacijo, kar pomeni, da bo produkcijo konoplje oziroma marihuane prevzelo podjetje monsanto, znano po svojih izrazito destruktivnih in nezdravih politikah, ki jo sicer zelo uspešno in z mnogo finančnih vložkov propagirajo kot nadčloveško pozitivne. legalizacija torej pomeni, da bi bila marihuana sicer dovoljena, a celo dražja kot sedaj (cena grama marihuane je že sedaj približno enaka gramu zlata) in malo ali nič zdravilna, ter verjetno celo škodljiva.

dekriminalizacija pa bi po drugi strani pomenila, da bi se država in korporacije nehale vmešavati v odločitve ljudi, ali bodo sadili oziroma uporabljali neko rastlino kot zdravilno zelišče ali ne.

s codeksom alimentarius želijo svetovni oblastniki (n z njimi tudi naši) že letošnjega aprila začeti omejevati tudi uporabo drugih zdravilnih zelišč s podobnimi izgovori kot pri konoplj, namreč, “da je bilo opravljenih še premalo raziskav, ki bi potrdile zdravilnost marihuane”. za ajurvedska naravna zdravila, ki se v indiji in po svetu uporabljajo že tisoče let, zahtevajo 30 let raziskav v evropskih laboratorijih, predno bi se ponovno dovolilanjihova prodaja, po drugi strani pa genetsko modificirane organizme sprejemajo evropski politiki v obtok z metodami izsiljevanja nacionalnih politik, kar še dodatno financira podjetje monsanto.

konoplja kot kulturna rastlina
( nadomešča nafto, plastiko, uporabna kot krma ali hrana, čisti zemljo od strupov itd)
ter kot zdravilna rastlina
(zdravi vse bolezni, povezane s staranjem oziroma z degeneracijo tkiva, ker pomlajuje celice, posebno nevrone, možganske celice: rak, alzheimer, tromboza, parkinson itd)
je odgovor na večino težav sodobnega sveta. tisti, ki jo iz različnih razlogov (zaslepljenost, sebičnost) prepovedujejo, ravnajo v nasprotju z interesi človeštva.