18. februar, 2011 | Rok Kralj

Ekonocid (econocide)

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Globalne korporacije, multi-nacionalke ali nad-nacionalke, kakorkoli pač poimenujemo ta velikanska podjetja, imajo poleg tega, da so nad-nacionalne, kar pomeni, da presegajo okvirje posameznih nacij oziroma držav, še eno skupno značilnost – so tudi nad zakonom.

Ekvadorsko sodišče je naftno korporacijo Chevron nedavno obsodilo na 8,64 milijarde $ (okoli 6,39 milijard €) kazni, zaradi uničenja okolja in povzročitve hudih zdravstvenih ter ekonomskih težav prebivalstvu na območju, kjer je korporacija nekoč črpala nafto (Dnevnik). A Chevron se na kazen preprosto »požvižga«. Obsodba tako velja samo v Ekvadorju, drugod pa Chevron ne bo čutil posledic svojih »packarij« in bo še naprej nemoteno posloval.

Ekocid

Lani (2010) je nekdanja britanska odvetnica Polly Higgins Združenim narodom predlagala, naj ‘ekocid’ proglasijo kot peto obliko zločina proti miru, za katerega bi odgovorni morali odgovarjati pred mednarodnim kazenskim sodiščem v Hagu. Zločini, ki jih obravnava mednarodno kazensko sodišče so zdaj štiri vrste: genocid, vojni zločini, zločini proti človečnosti in zločini agresije.

»Ekocid dejansko pomeni nasprotovanje življenju, saj gre za izčrpavanje naravnih bogastev in tja, kjer se to dogaja, slej ko prej pride vojna. Kjer je takšno uničevanje posledica človeških dejanj, lahko ekocid razumemo kot zločin proti človeštvu,« pravi Higginsova in predlaga, da se ekocid definira kot: »Obširno uničenje, škoda ali izginjanje ekosistema na določenem območju, bodisi zaradi človekovega posredovanja bodisi iz drugih razlogov, ki onemogočajo miroljubno življenje prebivalcev omenjenega območja.« (theweeklyStandard.com, 24ur.com)

Zaenkrat je ideja o ekocidu zgolj predlog, vsekakor pa bi ga morali čim prej sprejeti in implementirati v globalno ter v nacionalne zakonodaje. In Chevron bi nedvomno spadal v to kategorijo zločina proti človeštvu. (Več: This is Ecocide)

Ekonocid

A niti to ni dovolj, morali bi uvesti še eno kategorijo zločina proti človeštvu oziroma miru in sicer ekonomski genocid – ekonocid ali angleško econocide. Ko zaradi določenih ekonomskih ravnanj ali politik trpijo določene skupnosti, narodi ali regije, ni to nič drugega kot zločin proti človeštvu in miru. Pojem ekonocid ni nov, že leta 1977 je David Brion Davis napisal knjigo Econocide: British Slavery in the Era of Abolition (Ekonocid, britansko suženjstvo po njegovi odpravi). Knjiga govori o številnih oblikah suženjske prakse tudi po letu 1807, ko so po vsem britanskem imperiju z zakonom odpravili suženjstvo (Slave Trade Act).

Beseda ekonocid je zaenkrat definirana (Urban Dictionary) zgolj kot »izvršitev samomora zaradi posledic slabih ekonomskih razmer« in »vsako dejanje, ki ima za posledico smrt zaradi neposrednega vpliva ekonomskih dejavnikov.«

Po vzoru definicije ekocida, ki ga je predlagala Polly Higgins, pa bi ekonocid lahko definirali kot: »Obsežno uničevanje in propadanje družbenih skupnosti oziroma drastično zmanjševanje njihove blaginje kot posledica delovanja ekonomskih institucij (gospodarskih družb, trgovin, bank, borz in drugih ekonomskih institucij itd.) ali ekonomske politike lokalnih skupnosti, držav in mednarodnih ekonomskih organizacij (Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad itd.).«

Ker blaginja vseh prebivalcev Zemlje spada med temeljne človekove pravice (Deklaracija človekovih pravic, člen 25., pa tudi 1., 22., 23., 24.), je vsaka kršitev te pravice potrebna ne samo moralne obsodbe, temveč tudi kazenske (v obliki plačila odškodnine, zaporne in/ali finančne kazni za odgovorne, zahteve po odpravi škode ali kako drugače). Ekonocid, kot šesti zločin proti človeštvu, bi morali učinkovito preganjati in sankcionirati tako na mednarodni ravni kot na ravni držav in lokalnih skupnosti.

Ekocid in ekonocid

Če se vrnemo k Chevronovi zgodbi, bi jo zlahka lahko uvrstili tako na področje ekocida kot ekonocida, saj je okoljska škoda povzročila hude ekonomske probleme lokalnemu prebivalstvu (glavno korist od črpanja nafte pa je itak pripadla korporaciji in lokalni eliti).

Primerov ekocida, ekonocida ali obeh skupaj bi veliko našli vsepovsod okoli nas. Vse dražja hrana na primer, ki je posledica borznih špekulacij na blagovnih trgih in politike ameriške centralne banke (ki izvaja politiko »kvantitativnega sproščanja« oziroma povečevanja dolarske denarne mase, kar povzroča visoko inflacijo v revnih državah), je v skrajno revščino pahnila dodatnih 44 milijonov ljudi po svetu (Delo.si). Kaj pa nekaznovano prenašanje denarja v davčne oaze, ki bi ga morali nekateri državljani prijaviti in plačati davčnim oblastem? Kaj pa 80 milijard dolarjev, ki si jih je domnevno prisvojil bivši egiptovski predsednik Mubarak? Ali pa ukrepi zmanjševanja socialnih pravic prebivalstvu, ki jih uvajajo številne države, tudi naša?

Torej, bomo pustili nekaznovano delovanje »svobodnih« tržnih sil, ki so svobodne zgolj v smislu, da ne upoštevajo nobenih pravil, niti moralnih niti pravnih niti ekonomskih? Kje so vlade, kje je OZN, kje je EU?

Rok Kralj

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
6 x komentirano
  • Lahek je rekel/-la:

    Prava katastrofa še prihaja!

  • Zbik je rekel/-la:

    Poglejmo genocid: lepo definiran, tudi v aktih ZN. Potem pa pride kak neroden konflikt in seveda ne govorijo več o genocidu, ampak o besedi na “g” … izumijo “etnično čiščenje” kot de iure evfemizem ob Jugoslaviji, se enostavno grejo slepe miši v primeru Ruande in govorijo o begunski humanitarni katastrofi v Kongu. Vmes izgine par sto tisoč ljudi v prvem, med 500 tisoč do milijon v drugem in blizu 5 milijonov v tretjem primeru. Kje je bil tu genocid? Pa je stvar še najbolj “clear cut”.

    Ali res kaj bolj razumemo, če vpeljemo še ekonocid in ga posplošimo izven konteksta omenjene knjige? Bo ta kasha res boljša od kaše, če jo bomo “prav” zapisali?

  • Boris_j je rekel/-la:

    Velika “ironija” je v tem, da smo se ljudje v naši racionalistični civilizaciji, ki je zdaj že kar planetarna, v bistvu spremenili v idiote. Živimo na planetu s končnimi viri, s končnim prostorom, ter s končnimi možnostmi, ustvarili pa smo kapitalizem, ki je v bistvu paradigma neskončne rasti.

    Še kar naprej živeti v taki paradigmi je enako noro kot če bi nekdo v zaprti sobi z omejeno maso kisika, noter spuščal strupeni plin od katerega bi bil sicer lepo zadet in se “fino počutil”, na koncu bi se pa neizogibno zadušil ali zastrupil.

    Kategorije kot so ekocid, ekonocid, tudi če se bodo drugače imenovale, so že danes nuja, s časom bodo pa še bolj. Ne gre namreč za nič drugega kot za postavljanje meja paradigmi neskončne (”svobodne”) rasti, ki vodi v samouničenje. A nam pač še ni potegnilo in najbrž nam tudi ne bo. Človeštvo kot celota, je na las podobno lenemu, slabemu konju, ki se zgane šele takrat, ko se mu bič, ki ga priganja, zažre v meso.

    Močno tudi priporočam zadnji film iz trilogije Zeitgeist. Film je v svoji logiki lepo napredoval od napol skrivnih zarot iz prvega dela, do močnih argumentov in kritike kapitalističnega sistema kot takega v zadnjem delu.

  • Aleš Jamšek je rekel/-la:

    Ekocid je pravilna označitev množičnega onesnaževanja okolja v korist dobička,ne glede na vzroke in posledice.

  • petrovc je rekel/-la:

    ZBIK: kaj hočeš povedati!!? Bolje artikulirati!